Predlog novele zakona o nalezljivih boleznih je v DZ konec februarja vložila neparlamentarna stranka Za zdravo družbo z zbranimi 5000 podpisi. Ključna rešitev novele je ukinitev obveznega cepljenje, ki bi ga nadomestili s prostovoljnim. Novela bi zdravniku tudi naložila, da mora še pred cepljenjem osebe ugotoviti morebitne razloge za nedopustnost cepljenja. Oseba, ki bi ji s priporočenim cepljenjem nastala škoda, pa bi imela pravico do odškodnine.
Parlamentarni odbor za zdravstvo ni podprl zakonskega predloga, tako da bodo poslanci danes glasovali o sklepu, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Tako menijo v vseh poslanskih skupinah.
Jožef Lenart je v imenu poslancev SDS poudaril, da cepljenje spada med največje uspehe medicine in je največji up za medicino v prihodnje.
Branko Simonovič (DeSUS) pa je dodal, da če kje, se morajo na področju cepljenja upoštevati znanstvena dognanja in širši družbeni vidik. “Ne smemo kot družba dovoliti, da bi se zaradi znižanja stopnje precepljenosti znova pojavile že izkoreninjene bolezni,” je opozoril.
Branislav Raić (SMC), ki je prvopodpisani pod predlog za krepitev cepljenja, je spomnil, da je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) nasprotnike cepljenja identificirala kot enega od desetih največjih nevarnosti javnemu zdravju. “Cepljenje je še vedno eden najboljših javnozdravstvenih ukrepov. Ne smemo pristati, da v 21. stoletju nad stroko prevlada google medicina,” je dejal.
Tudi v NSi niso naklonjeni predlogu zakona, saj je razvoj cepiv ključen, da so bolezni, ki so nekoč povzročile veliko smrtnih žrtev, izginile. Je pa Iva Dimic poudarila, da je treba urediti program obveznih cepljenj v sodobno doktrino, da bodo starši dobro obveščeni o cepljenju in da bo država strogo vodila evidenco morebitnih zapletov in za njih prevzela odgovornost.
Dejan Židan (SD) pa je poudaril, da je treba dvome, ki so jih jasno izrazili posamezniki iz civilne iniciative, razčistiti. To pa morajo opraviti pristojne institucije in ne politika, je dodal. Kritičen je bil tudi do koalicijskega predloga za krepitev cepljenja, po njegovem mnenju ta smer ni pravilna.
Jani Möderndorfer (LMŠ) pa upa, da bodo v prihodnje govorili o nadgradnji sistema cepljenja, ne pa o njegovem ukinjanju. Poleg tega se zavzema, da bi bila določena cepiva, ki so zdaj dostopna samo enemu spolu, po novem dostopna za vse otroke. Gre za cepivo proti HPV, ki povzroča rak materničnega vratu.
Po mnenju Zmaga Jelinčiča Plemenitega (SNS) so dezinformacije, ki se širijo, da je celjenje škodljivo, škodljive. “Ni res, da necepljeni otroci niso zdravi. Res pa je, da so tisti, ki niso bili cepljeni, spet začeli širiti ošpice,” je opozoril.
Željko Cigler (Levica) se sprašuje, kako je mogoče, da v zdajšnjih časih praznoverje in razum hodita z roko v roki. V Levici niso za skepso glede cepljenja, ampak za kritiko. Tako namesto da dvomijo v učinkovitost cepljenja, zahtevajo med drugim prost dostop do cepiv in javno lastništvo farmacevtskih podjetij, je navedel.
Vojko Starović (SAB) pa se sprašuje, ali lahko verjamemo, da smo kot družba dovolj zavedni in racionalni, da bi ob prostovoljnem cepljenju ostala zadostna raven precepljenosti dovolj visoka. V SAB zaupajo stroki in ocenjujejo, da bi bila taka odločitev zgrešena. In kot je poudaril, je glavni namen cepljenja pravzaprav prenehanje cepljenja s tem, ko bi izkoreninili bolezen.
