Plenković je strnil hrvaške zunanjepolitične cilje v treh točkah. “Pred nami je približevanje tistim kriterijem, ki so potrebni za prevzem evra kot valute. Naši želji sta, da postanemo tudi del schengenskega območja ter članica OECD,” je povedal hrvaški premier v sredo zvečer v državni rezidenci v Zagrebu na novoletnem sprejemu za predstavnike diplomatskega zbora, ki so akreditirani na Hrvaškem.
Prepričan je, da bodo cilje dosegli v tesnem sodelovanju vlade, predsednice, sabora, diplomacije in drugih družbenih akterjev.
Plenković je v sredo še ocenil, da je bilo leto 2017 bolj izzivov polno, kot bi kdor koli lahko načrtoval, ne samo zaradi poskusa izvajanja vrste ukrepov iz političnega programa, temveč tudi zaradi “soočanja z določenimi podedovanimi vprašanji”, kot tudi s kriznim upravljanjem koncerna Agrokor.
Kot določena podedovana vprašanja je v preteklem obdobju večkrat izpostavil nerešene spore o meji z vsemi sosednjimi državami, ki so bile nekoč jugoslovanske republike. Na današnji seji hrvaške vlade pa se je uvodoma ozrl na torkovo srečanje s slovenskim premierjem Mirom Cerarjem, ki ga je znova pozval k nadaljevanju pogovorov, s katerimi bi prišli do rešitve, ki bo sprejemljiva za obe državi.
Povedal je, da je Hrvaška odprta za reševanje spora “v obojestransko zadovoljstvo” ter da si ne želijo nobenih enostranskih potez niti incidentov, posebej ne na morju.
“Zato pričakujem, da se bo tudi Slovenija vzdržala kakršnihkoli enostranskih potez. Hrvaška tega zagotovo ne bo storila, a bo hkrati spoštovala tisto, kar je njeno z uporabo vsega, kar ima na razpolago v smislu zastopanja naših interesov in zaščite ozemlja,” je izjavil.
Ponovil je, da je na torkovem srečanju s Cerarjem izkazal odprtost, konstruktivnost in pripravljenost na fleksibilnost hrvaških stališč. Verjame, da bodo na ta način prišli do rešitve spora in okrepili odnose na vseh ravneh.
Plenković je dejal, da obstaja dobra volja Evropske komisije, da bi pomagala pri reševanju dvostranskega spora med Hrvaško in Slovenijo. Dodal je, da imajo tudi nekatere druge države članice EU odprta vprašanja in jih rešujejo diskretno, v miru po pravni poti in z dialogom.
Na današnji vladni seji je kot primer sodelovanja omenil, da je bil v sredo na ravni ministrov za notranje zadeve Hrvaške in Slovenije podpisan sporazum, ki bo omogočal hitrejši promet potnikov na mejnem prehodu Obrežje.
Na sredinem sprejemu za diplomate je bila tudi hrvaška zunanja ministrica Marija Pejčinović Burić, ki je dejala, da si bo Hrvaška prizadevala za krepitev in razvoj Evropske unije, vključno z njenim širjenjem na evropski jugovzhod. Nameravajo okrepiti sodelovanje tudi z ostalimi celinami.
Vodja hrvaške diplomacije je spomnila, da bo Hrvaška od maja do novembra prihodnje leto predsedujoča odboru ministrov Sveta Evrope, v letu 2018 pa bo prevzela tudi vodenje procesa sodelovanja v jugovzhodni Evropi (SEECP). Spomnila je še, da so letos začeli intenzivne priprave za prevzem predsedovanja Svetu EU leta 2020.
