Tomaz je za reški Novi list povedal, da so ga k udeležbi na sejmu Vindel, ki so ga v Mariboru pripravili sredi minulega tedna, povabili njegovi prijatelji iz društva Vinske Brbončice.
Na svojem Facebook profilu je opisal, da je njegova razstavljena vina fotografiral eden od vinarjev s sosedne stojnice, a ni posumil, kaj se bo nato zgodilo. Kmalu je prišla slovenska vinska inšpektorica, ki mu je naložila, naj vino z imenom Barbarossa umakne, poleg tega pa ga ovadila. Tomaz upa, da bo ostalo pri ovadbi in mu ne bo treba plačati kazni.
“Verjamem v slovenske institucije, ki bodo obravnavale primer. Vztrajal sem, naj inšpektorica v zapisniku navede, da gre za ‘sorto teran, Tomaz, kakovostno črno suho vino, hrvaška Istra’, kot je tudi zapisano na sporni deklaraciji, ki je v skladu s hrvaškimi zakonskimi predpisi”, je Tomazevo izjavo objavil Novi list na svoji spletni strani.
Tomaz je zagotovil, da ima dokumente, vključno z deklaracijo o svojih novih in starih nasadih vinograda, ki segajo v 40. leta prejšnjega stoletja, ko je vinsko trto posadil njegov dedek.
“Jaz sem čist, ker je sorto teran priznala tudi evropska vinska zveza. Saj ni možno zaščititi sorte, temveč samo ime vina. Moje vino se imenuje Barbarossa, to je vzdevek naše družine iz starih časov,” je še dejal vinar iz hrvaške Istre.
Kot je dodal, je razočaran nad ravnanjem nekaterih slovenskih kolegov vinarjev, ki so prispevali k ovadbi proti njemu.
“Če je ta nevšečnost začetek konca pri reševanju spora o teranu, potem me veseli, da se je zgodilo in da bom grešni kozel”, je še povedal. Po njegovih informacijah so v zadnjih nekaj mesecih tekli pogovori na uradnih ravneh o iskanju soglasja med Hrvaško in Slovenijo pri reševanju spora o slovenskem zaščitenem poreklu terana, ki preprečuje proizvodnjo terana na Hrvaškem.
Zanikal je, da bi namenoma izzval odziv slovenske strani. “Prepričan sem, da obstaja naša sorta terana iz Istre, na sejem pa sem šel, ne da bi razmišljal o tem, ali lahko to storim. Če bi tako razmišljal, potem bi vsi vinarji iz hrvaške Istre lahko obupali,” je dejal.
Slovenija je teran zaščitila leta 2000, ko Hrvaška ni poslala ugovora, čeprav je imela možnost. Prav tako pa ni zaprosila za morebitno izjemo za označevanje z nazivom sorte v času pristopnih pogajanj v EU, ko ji je pravni red to omogočal.
Kraški vinarji vse bolj pogosto opozarjajo, da Hrvaška krši pravni red EU, ker v hrvaških trgovinah še vedno tržijo hrvaško vino z oznako teran, čeprav ni bilo pridelano na kraški planoti. S 30. junijem se je tudi izteklo triletno obdobje pod vstopu Hrvaške v EU, v katerem so lahko hrvaški pridelovalci še prodajali zaloge tega vina.
