Predsednik državnega zbora Milan Brglez ni ravnal narobe, ko je delavcem migrantom zavrnil zbiranje referendumskih podpisov v njihovi akciji državljanske nepokorščine, ker so, v službi čez mejo, nezadovoljni s slovensko davčno oziroma dohodninsko ureditvijo, šli v napad na vso zakonodajo, ki se je medtem sprejemala v državnem zboru, je s šestimi glasovi proti enemu (proti je bil ustavni sodnik Mitja Deisinger) odločilo ustavno sodišče. Ni prvič zdaj, spomnijo ustavni sodniki v danes objavljeni odločbi, ustavno sodišče odločilo, da referendumska pobuda ne sme imeti protiustavnega namena oziroma zlorabljati. V tej začetni referendumski fazi pa je ne samo pravica, temveč dolžnost predsednika državnega zbora, da zlorabo prepreči, če oceni, da gre za to. Torej: ni avtomatizma, da bi se kar vsaka referendumska pobuda iztekla v zbiranje podpisov za referendum. Pobudnik, piše v odločbi ustavnega sodišča, je očitno želel zgolj zavlačevati zakonodajne postopke, da bi na ta način dosegel drugačno zakonsko ureditev dohodnine. To pa je očitna zloraba referendumske pobude in s tem ustavne pravice do referenduma in pozoren mora biti nanjo "vsak državni organ, ki mu zakon nalaga odločanje o tem". Prav tako odločitev predsednika državnega zbora ni poseg v pravico do svobode izražanja, ker tudi ta pravica ni absolutna, če se jo hoče v resnici zlorabljati. Zato je ustavno sodišče pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti postopka sprejetja zakonov, ki jih je sindikat delavcev migrantov izpodbijal, niso pa imeli nobene zveze z davčno oziroma dohodninsko ureditvijo v Sloveniji, kot neutemeljeno zavrnilo. Ustavno pritožbo zoper odločitev predsednika državnega zbora, da zbiranja referendumskih podpisov ne razpiše, v parlamentarni proceduri zakonito sprejete akte pa pošlje v podpis (predsedniku države) in s tem v uveljavitev, pa je zavrglo.Slovenija