“Ob koncu mandata nisem potrt, tudi ne pretirano vesel, imam pa občutek, da sem se resnično potrudil,” je dejal prvi mož komisije. “Ponosen sem, da sem lahko prispeval vsaj majhen delček v tem velikem potovanju, na katerem smo dosegli, kar se je pred okoli 60 leti zdelo nemogoče. In vem, da bo generacijam zanamcev uspelo, kar se za nas danes zdi nemogoče,” je dodal.

Poudaril je, da je svojo ekipo pred petimi leti označil za Evropsko komisijo zadnje priložnosti, da se je odločil za politično komisijo z znanimi obrazi, ki se bo osredotočala le na najpomembnejše.

Med dosežki mandata je omenil svoj investicijski načrt, s katerim so po njegovih besedah zagotovili 1,1 milijona delovnih mest, gospodarska rast pa je bila 0,9 odstotka višja, kot bi bila brez načrta. Priznal je, da njegov načrt ni zdravilo za vse. “A zdaj več kot milijon malih podjetij prejema sredstva, ki jih prej ne bi imela na voljo, in na to smo lahko ponosni”.

Med uspehe šteje tudi reševanje Grčije in njen obstanek v območju evra. “Grčiji smo vrnili dostojanstvo,” je dejal. Omenil je tudi steber socialnih pravic in 15 mednarodnih trgovinskih sporazumov.

Prav poseben dosežek pa je po njegovem, da smo v Evropi ohranili mir, čeprav po svetu divjajo številne vojne. “Mir ni samoumeven in nanj bi morali biti ponosni,” je poudaril ter pozval evroposlance, naj se “z vsemi močmi borijo proti neumnemu nacionalizmu”.

Izpostavil je tudi nekaj razočaranj, za katera je delno okrivil države članice. Tako je omenil neuspeh pri vzpostavitvi bančne unije in politiko glede migracij. Nezadovoljen je tudi, ker mu ni uspelo doseči združitve Cipra.

V govoru, med katerim mu je šlo občasno na jok, se je Juncker zahvalil za sodelovanje članom svoje komisarske ekipe, Evropskemu parlamentu, pa tudi predsedniku Evropskega sveta Donaldu Tusku, ki ga je označil za brata dvojčka in pravega prijatelja.

Juncker se je od evropskih poslancev danes poslovil, čeprav bo morala njegova komisija nekoliko podaljšati mandat in bo opravljala tekoče posle. V novi komisiji pod vodstvom Ursule von der Leyen namreč manjkajo še imena kandidatov iz Francije, Romunije in Madžarske in zato ne bo mogla začeti z delom 1. novembra, kot je bilo sprva predvideno.