Kot je dejal, si je ob prvi izvolitvi na položaj pred petimi leti za cilj zastavil vidnejši, bolj slišen in vplivnejši Evropski parlament, in ta cilj je evroposlancem skupaj uspelo doseči. Poleg tega je parlament po zaslugi vseh skupaj postal kraj demokracije.

S t. i. procesom spitzenkandidata pri izbiri predsednika Evropske komisije pa je EU po besedah nemškega socialdemokrata postala bolj demokratična. Okrepila se je tudi transnacionalna demokracija, ki je danes v veliki nevarnosti, saj so se po vsej celini okrepili razdiralci in ultranacionalisti, ki ogrožajo največje civilizacijske dosežke Evrope.

Schulz je priznal, da ni bil “niti udoben niti enostaven” predsednik Evropskega parlamenta. Je pa poudaril, da se je po najboljših močeh trudil boriti za Evropo, da bi ljudje premagali prepade in bi lahko skupaj prispevali k boljšemu svetu.

Svojemu nasledniku ali naslednici je Schulz zaželel srečno roko ter moč in odločenost za spremembe na bolje. “Mi smo tisti, ki moramo našim otrokom in vnukom predati Evropo kot kraj, ki bo obupanim znova dal upanje,” je sklenil.

Evropski parlament bo naslednika Schulza izbiral 17. januarja na plenarnem zasedanju v Strasbourgu.