Kot so sporočili iz urada predsednika republike, se bo Pahor v Prištini sešel z gostiteljem, kosovskim predsednikom Hashimom Thacijem, premierjem Ramushem Haradinajem in predsednikom parlamenta Kadrijem Veselijem, pa tudi s predstavniki opozicije. V okviru uradnega obiska bo nagovoril tudi kosovski parlament na slavnostni seji.
V pogovorih se bo Pahor seznanil z napredovanjem Kosova na poti v mednarodno skupnost ter državi zagotovil nadaljnjo podpore pri reševanju glavnih težav. S kosovskim predsednikom naj bi govorila tudi o aktualnih vprašanjih in izzivih na Zahodnem Balkanu.
Pomembna tema pogovorov bo po napovedih približevanje Kosova Evropski uniji. Kosovski predstavniki bodo slovenskemu predsedniku predvidoma predstavili aktualno stanje na poti v evropske integracije, kar zadeva reforme in liberalizacijo vizumskega režima z EU. Pahor pa naj bi Prištino pozval, naj nadaljuje reforme s ciljem približevanja EU ter naj spoštuje mednarodnopravne obveznosti.
Pahor naj bi se z najvišjimi kosovskimi predstavniki pogovarjal tudi o pričakovanjih Kosova glede približevanja Evropski uniji, tudi v luči nove strategije za širitev EU, in o dialogu med Beogradom in Prištino.
V strategiji za Zahodni Balkan, ki jo je Evropska komisija predstavila v torek, med drugim piše, da je celovit in pravno zavezujoč dogovor o normalizaciji odnosov med Beogradom in Prištino nujen in ključen za napredek Srbije in Kosova na njuni evropski poti. Kosovo ima sicer poseben status, saj pet članic EU – Španija, Romunija, Slovaška, Grčija in Ciper – ne priznava njegove samostojnosti. Priština je v odzivu na strategijo ocenila, da je obravnava Kosova v strategiji asimetrična in brez jasnega odgovora o evropski perspektivi države.
Pahor naj bi s kosovskimi sogovorniki obravnaval tudi varnostne in politične razmere na Kosovu. Te so se zaostrile januarja po umoru politika kosovskih Srbov Oliverja Ivanovića v Mitrovici. Srbija je po atentatu prekinila dialog o normalizaciji odnosov s Kosovom, ki poteka pod okriljem EU.
Obisk predsednika republike na Kosovu je po navedbah njegovega urada pomemben tudi v okviru priprav na aprilski vrh voditeljev procesa Brdo Brioni v Skopju. V tej luči bo Pahor Thaciju predstavil načrte v okviru pobude.
Proces Brdo Brioni je neformalna oblika sodelovanja, nastala na pobudo Slovenije in Hrvaške leta 2010, za okrepitev odnosov med državami Zahodnega Balkana v luči približevanja EU in Natu. V njej ob pobudnicah sodelujejo BiH, Srbija, Črna gora, Kosovo, Makedonija in Albanija.
Odnosi med Slovenijo in Kosovom so sicer tradicionalno dobri in brez odprtih vprašanj. Slovenija je bila med prvimi državami, ki so priznale samostojnost Kosova. To je neodvisnost razglasilo 17. februarja 2008, Slovenija pa jo je priznala marca 2008. Od vzpostavitve diplomatskih odnosov v letu 2008 sta državi krepili sodelovanje na različnih področjih. Slovenija aktivno podpira Kosovo, tako dvostransko prek razvojnega sodelovanja kot tudi v okviru EU in zveze Nato.
Slovenski vojaki so že od leta 2000 prisotni v Natovi misiji na Kosovu (Kfor). Trenutno jih je tam okoli 250. Z njimi se bo ob obisku na Kosovu sešel tudi Pahor.
Pomembno mesto v dvostranskih odnosih ima tudi gospodarsko sodelovanje. Slovenija poleg Nemčije, Avstrije in Italije sodi med najpomembnejše tuje vlagatelje na Kosovu. V letu 2016 je blagovna menjava med državama znašala 95,2 milijona evrov, v prvem polletju lanskega leta pa 56,4 milijona evrov.
