Pahor, ki je imel na slovesnosti nagovor, nato pa se je pogovarjal z odgovornim urednikom italijanskega dnevnika La Stampa Mauriziom Molinarijem, je dejal, da bo po njegovem mnenju prihodnost EU dosti bolj jasna po volitvah v Nemčiji, ko naj bi Francija in Nemčija utrdili in poglobili razvoj EU. Izpostavil je dejstvo, da so volitve v Avstriji, Franciji in na Nizozemskem pokazale, da je vse manj prostora za evroskeptike.
Dejal je, da bi morala Slovenija ostati med najbolj razvitimi državami v EU, čeprav se zaveda razlik med posameznimi državami. “Nad Evropo več hitrosti seveda nismo navdušeni, ker to ni idealno, ni pa tudi katastrofa, kot pragmatični politiki bomo to možnost pač morali sprejeti,” je povedal Pahor.
Dodal je, da ostaja prepričan Evropejec, in izpostavil t. i. Ljubljansko pobudo, s katero želi poglobiti evropsko ustavo. Opozoril pa je, da je za Slovenijo bistveno, da v EU ohrani lastno identiteto: “Gre za legitimno vprašanje, sam sem privrženec tega razumnega tveganja, kot je zame istočasno vprašanje jezika primarnega pomena. Dokler bomo uspeli razvijati jezik, se ne bojim.”
Po njegovih besedah obstaja v Sloveniji del ljudi, ki se nagibajo k Višegrajski skupini, in sicer predvsem zaradi vprašanja do migrantov. Kot je dejal, obstaja razlika med državami Višegrajske skupine in Slovenijo glede migrantov, saj Višegrajska skupina odklanja nameščanje prišlekov v lastnih državah, Slovenija pa ne.
Vprašanje migrantov je ključno za vso EU, je zatrdil Pahor ter izrazil solidarnost in občudovanje Italiji, ki naredi največ za sprejetje migrantov. Prihodnost EU bo po njegovih besedah odvisna prav od rešitve tega vprašanja.
Pahor je na vprašanje, zakaj je Slovenija blizu Rusiji, odgovoril, da gre za zgodovinsko dejstvo, Slovenci pa tudi nismo imeli slabih izkušenj z Rusi.
Slovenija je sicer proti okupaciji Krima in se zavzema za ploden dialog med EU in Rusijo ter med Rusijo in Ukrajino. “Apeliram na dialog med Zahodom in Rusijo, a sem jasno povedal, da če bi bili naši prijatelji ogroženi, bi jim Slovenci pomagali,” je dejal Pahor. Izpostavil je slovensko vojaško enoto v Latviji in interes Slovenije, da se Rusija ne bi vmešavala v Zahodni Balkan pri približevanju le-tega v EU.
Na vprašanje, zakaj se kot Goričan zavzema za tesno sodelovanje ob meji, je Pahor odgovoril, da je že kot otrok gledal na državno mejo kot na priložnost, da se je zgodaj zavedel, kako pomembno je spoštovati drugega in drugačnega, se naučiti jezik soseda. Poudaril je, da vidi še veliko razvojnih možnosti med Novo Gorico in Gorico.
Odbornik za kulturo dežele Furlanije-Julijske krajine Gianni Torrenti, ki je bil glavni pobudnik in organizator obiska slovenskega predsednika v Čedadu, je za STA izrazil zadovoljstvo: “Vesel sem, da je predsednik Borut Pahor prišel kot naš prijatelj v Čedad, da je prav pogovor z njim odprtje festivala in tudi tako najlepše končujemo svoje petletno vodenje čedajskega festivala Mittelfest.”
