Pahor, ki je današnje delovno kosilo gostil v počastitev izjemnih dosežkov na področju gospodarstva v preteklem letu, je zbranim dejal, da z njim “slavimo tukaj ne samo vašo poslovno odličnost, poslovni pogum in ambicije, ampak kolikor vas osebno poznam, tudi zelo srčne ljudi, ki razumejo, da na koncu ni vse samo dobiček – je pomemben, ni pa edini kazalec niti svojega lastnega uspeha niti uspeha podjetja.”
Na kosilo so bili vabljeni direktor podjetja Roto Group in obrtnik leta 2016 Štefan Pavlinjek, nagrajenci Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke Jožica Rejec (Domel), Marjan Batagelj (Postojnska jama), Borut Triplat (OMCO Feniks Slovenija), Alen Šinko (KOVIS), Miran Rauter (HERMI) in Sonja Šinigoj (SAOP), prejemnik naziva zlata gazela Matej Košmrlj (Nicelabel – Euro Plus) ter generalni direktor GZS Samo Hribar Milič, izvršna direktorica Združenja manager Sonja Šmuc in direktor Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Danijel Lamperger.
Številna slovenska podjetja so po ocenah analitikov izkušnje iz krize izučile, je poudaril Pahor. “Če ta analiza drži, lahko z nekim večjim, še vedno zmernim optimizmom, gledamo v tej nepredvidljivi situaciji na možnost, da bi se ciklična ali zelo velika recesija znova zgodila,” je dejal.
Po njegovih ocenah smo na to možnost danes “psihološko in tudi stvarno bolj pripravljeni” kot leta 2008, ob tem pa ne smemo biti prehitro zadovoljni s premalo. Slovenija tako gospodarsko kot socialno okreva, a je to še vedno relativno krhko okrevanje, država in družba pa morda nista tako robustni, kot bi si želeli, če bi znova nastopile zahtevnejše okoliščine, je dejal Pahor.
Izpostavil je, da so prevelike dohodkovne neenakosti danes eden najpomembnejših sprožilcev nestabilnosti v Evropi in v svetu. “Najti je treba neko pravo ravnovesje med dinamično konkurenčnostjo in socialno vzdržnostjo. Prevelike razlike bi naredile naš sistem nevzdržen, kar vidimo tudi v nekaterih drugih primerih,” je dejal predsednik. Po njegovih ocenah sicer dohodkovne neenakosti za slovensko družbo niso tako značilne kot za nekatere druge.
Po Pahorjevih besedah se v Sloveniji počasi večajo investicije, več je zaposlovanja, plače so znova v porastu in po štirih letih se gospodarska rast spet giblje okoli treh odstotkov, kar vliva zmerni optimizem. Kot razveseljivo je izpostavil tudi, da najbolj uspešni podjetniki dosegajo tudi največje okoljske standarde in se tudi v vseh drugih pogledih obnašajo družbeno odgovorno.
To je po njegovih besedah točno tisti razvoj, ki si ga želi za Slovenijo in EU, “saj našim otrokom zavaruje tiste pridobitve, ki smo jih že uspeli doseči, in jim daje tudi možnost, da te dobrine razvijajo naprej”.
Trenutne razmere v Evropi in svetu je Pahor ocenil kot bolj nepredvidljive kot včasih, a poudaril, da to ni nekaj, kar bi Slovence ustavilo: “Ali ni prav naš narod v času demokratične tranzicije, vzpostavitve nove države in kasneje pokazal neverjetno iznajdljivost, pridnost in delavnost, ko je sprva sebi nenaklonjene okoliščine obrnil sebi v prid?”
Svetovne spremembe, ki se ne odvijajo po naših željah, tako po Pahorjevem prepričanju ne smejo biti razlog za paniko. Priznal je sicer, da je Slovenija v preteklosti naredila nekaj napak, ki so med drugim “ranile moralno avtoriteto sistema”, a tudi veliko dosegla.
