“Rdeči križ Slovenije je v zadnjih 15 letih šel skozi obdobje, ki je na njem pustilo trajnejši pečat. Med našimi predhodniki v vodstvu smo imeli nekatera nepotrebna tveganja, nekatere finančne transakcije, ki niso bile v ponos RKS, morda celo zlorabe, ki pa niso bile nikoli sodno dokazane,” je pred mednarodnim dnevom Rdečega križa opozoril Keber, ki je na položaju predsednika RKS slabo leto.
Po njegovih besedah mora kljub tej “dediščini” RKS kot organizacija, od katere ljudje pričakujejo popolno čistost, transparentnost in poštenost, izpolnjevati svoje poslanstvo in hkrati “poplačati vse izgube in dolgove, ki so ostali iz naše preteklosti”. Po njegovem mnenju se ugled RKS tako popravlja.
Keber je opozoril, da je zaupanje v dobrodelnost organizacij po svetu omajano. Obstajajo primeri, ko so se denarna sredstva od donatorjev pa do končnih uporabnikov izgubila. To se po njegovih trditvah zgodi zlasti takrat, ko denar zbirajo na enem koncu sveta ter mora kasneje prek lokalnih diktatur in vmesnih tatov do ubogih ljudi v neko revno afriško državo.
Medtem je v organizacijah, ki delujejo predvsem lokalno, kot je RKS, nadzor nad sredstvi “mnogo bolj prepričljiv”. “Zagotovim lahko, da do sistemskih zlorab ne more priti in ne prihaja, primeri, ki se hitro znajdejo v javnosti, kako kak posameznik neutemeljeno dobi paket ali pomoč, pa so preprosto neizogibni,” je dejal.
V RKS ugotavljajo, da je predvsem revščina v Sloveniji velik problem. “Pretresel me je pogled na grafikon, ki prikazuje dohodke Slovencev, s katerimi razpolaga davčna uprava, in sicer da okoli 400.000 ali 500.000 ljudi od milijon šesto zaposlenih prejema dohodke, ki so manjši od 400 evrov na mesec. Celo manjši od 300 evrov, torej globoko pod minimalno plačo,” je stanje v Sloveniji opisal Keber.
Ljudje s tem denarjem ne morejo preživeti, država pa njihovih stisk ne prepozna ali pa je pri tem prepočasna in okorna, je dodal. To vrzel tako poskuša zapolniti Rdeči križ, ki ljudem pomaga, da bi lahko s samospoštovanjem živeli v družbi, da bi se enakopravno vključevali v dogodke, da se ne bi izolirali in živeli v osami ali celo skušali skriti svoje stiske in revščino, je pojasnil.
Keber je ob tem opozoril, da ljudem v stiski današnja vse bolj razslojena družba nezavedno daje občutek nesposobnosti, saj je razširjeno prepričanje, kako je treba tekmovati in zmagovati, poražence pa puščati za sabo. Ali smo Slovenci dovolj solidarni, sicer ni znal oceniti, glede na svoje izkušnje pa ugotavlja, da velja znana krilatica, da prav revni razumejo stiske (revnih) ljudi in tudi najlažje darujejo ter da ljudje še vedno ne razmišljajo v smeri, da če imajo več denarja, lahko več tudi dajo.
V RKS so sicer pred mednarodnim dnevom Rdečega križa in Rdečega polmeseca, ki ga obeležujemo v ponedeljek in s katerim se začenja tradicionalni teden RKS, spomnili, da prostovoljci, člani in podporniki Rdečega križa v kompleksnem in vse bolj ranljivem svetu, ki se sooča z gospodarskimi in zdravstvenimi krizami, konflikti, migracijami, vojnami, preganjanji, pomagajo milijonom ljudi ob nesrečah in oboroženih spopadih.
Kot je Keber dejal na nedavni novinarski konferenci, je teden RKS kot opomnik na vrednote, ki jih Rdeči križ zastopa, tudi če so te vrednote, med katerimi sta humanost in solidarnost, ko nastopi kriza, npr. begunska, kdaj tudi na preizkušnji. Hkrati je priložnost za razmislek države in družbe, ali RKS tudi sama potrebuje pomoč, da bo lahko še učinkoviteje pomagala drugim.
