Že v preteklih ameriških kampanjah se je internet izkazal za izredno učinkovito in stroškovno ugodno orodje za širjenje političnih sporočil. Zadnja predsedniška bitka, ki se danes končuje z volitvami, pa je po mnenju številnih medijev in strokovnjakov onstran luže postavila nove mejnike, saj je v ospredje prišla želja po obvladovanju spleta in njegove prihodnosti.
Ameriški portal za digitalne tehnologije Wired opozarja, da je bila vloga spleta v ospredju skoraj na vsakem koraku kampanje med republikanskim kandidatom Donaldom Trumpom in demokratsko kandidatko Hillary Clinton.
Uporaba zasebnega strežnika za pošiljanje zaupne službene pošte, viralno širjenje namišljenih ali prirejenih zgodb, domnevno rusko hekanje političnih institucij v ZDA, poenostavljanje kompleksnih političnih idej v 140 znakih tvita in eksplozija t.i. trolanja – splet je bil na vse mogoče načine v ospredju iztekajoče se kampanje.
S tem so po pisanju Wireda na površje priplavale zelo resne pasti spleta v demokratičnem procesu – predvsem dejstvo, da napredne digitalne tehnologije ne omogočajo lažje izbire, ampak kvečjemu otežijo trezno odločanje. Podobno pravi tudi New York Times, ki je v članku prejšnji teden zatrdil, da je splet razrahljal človekov stik z resnico.
Viralno širjenje alternativne “resnice”
Ameriška predsedniška kampanja je najbolj doslej razgalila nevarnost koncepta, da je vsakdo z računalnikom in dostopom do spleta lahko novinar. To je sicer privedlo do izjemne izbire virov, kar pa po mnenju novinarja New York Timesa Farhada Manjooja ne pomeni boljše obveščenosti.
V takšnem okolju standardi poročanja hitro padejo, kmalu pa se doseže tudi točka, kjer je za hiter zaslužek najlažje objaviti popolnoma izmišljene, a za določeno skupino izredno odmevne informacije. Pri tem pomembno vlogo igra tudi velik upad zaupanja javnosti v klasične medije, saj posledično novi viri informacij postajajo vse bolj popularni.
Na to kaže tudi informacija, da je v makedonskem mestu Veles nastalo več kot 100 različnih spletnih strani, ki objavljajo veliko viralnih informacij v prid Trumpu.
Pri nastanku teh strani glavno vlogo igra denar, ne pa toliko politični interesi, je poročal portal za digitalno družbo Buzzfeed News. Več mladih, računalniško podkovanih Makedoncev je namreč ugotovilo, da se na družbenem omrežju Facebook lepo služi na račun senzacionalističnih novic, še toliko bolj, če se navezujejo na Trumpa. Resnica pa pri tem ne predstavlja ovire, saj je za viralnost pomembna samo odmevnost.
Ameriške volitve so tako po mnenju številnih medijev le potrditev, da živimo v obdobju t.i. post-faktične politike, v kateri je resnica sekundarnega pomena, politična sporočila pa ciljajo na osnovne človeške emocije in ideološke delitve. Na spletu imajo pač vse ideje enako težo, četudi so nekatere popolnoma izmišljene, ugotavlja Wired.
Doba kratkih sporočil, vse krajšega spomina in trolanja
Družbena omrežja so postala ključna pri širjenju političnih sporočil, zaradi razvoja sodobne tehnologije pa je vsako sporočilo potrebno spraviti na zaslon pametnega telefona. Tehtna politična razprava se tako krči, je v članku z naslovom Kako družbeni mediji uničujejo politiko že septembra lani pisal ameriški politični portal Politico.
Po mnenju portala smo trenutno priča tretji dobi tehnološke prenove v demokratični družbi. Zaradi potrebe po drugačnem načinu komuniciranja politikov z volivci so nastala tudi nova pričakovanja volivcev do politikov. Bolj kot podoba je pomembna osebnost, ugotavlja Politico in dodaja, da so za uspeh bolj pomembna čustva kot razum.
Po pisanju Wireda poudarjanje emocij razpravo potiska v bolj ekstremne vode, s čimer na svoj račun pridejo manjšine na robu obeh ideoloških polov. S tem so nastala plodna tla za razmah t.i. trolanja, nekritičnega pljuvanja po vsem, kar predstavlja drugačno mnenje od lastnega.
Poenostavitev politične razprave ima še en učinek: omogoča hitro spreminjanje tem. Tako je mogoče že tako raztreseno javnost še bolj zmesti, da še bolj hitro pozabi določeno temo, piše Wired. “Trump je izkoristil to do potankosti. Ljudje začnejo razpravo o njegovem nastopu na volilni debati. On napade Miss Universe. Ljudje začnejo razpravo o njegovem domnevnem spolnem nadlegovanju. On se pritoži, da bo izid volitev ponarejen.”
Kibernetska (ne)varnost
Med ameriško volilno kampanjo je bila aktualna tema tudi varnost spletnih komunikacij in možnost njihovih zlorab. Clintonova se je morala med kampanjo braniti pred očitki, da je še v času, ko je bila državna sekretarka v kabinetu Baracka Obame, uporabljala zasebni strežnik za pošiljanje zaupne službene pošte. S tem naj bi ogrozila državno varnost, čeprav se pristojne službe s tovrstnimi očitki niso strinjale in se niso odločile za pregon.
Dodatno pa je potek kampanje krojilo domnevno rusko hekanje političnih institucij v ZDA. Ameriške varnostne službe so Rusijo obtožile sodelovanja v napadih na demokratsko stranko in tesnimi sodelavci Clintonove.
Kot je poročal New York Times, je to prvi primer, da je tuja sila poskusila vplivati na volitve z uporabo kibernetskega orožja. Ni sicer jasno, kako bodo ti dogodki vplivali na izid današnjih volitev, je pa pri tem naraslo zavedanje, da kibernetska varnost lahko pomembno vpliva na demokratičen proces.
Ameriški odziv na domnevne ruske spletne napade za zdaj ostaja stvar ugibanja, čeprav vse več ameriških medijev meni, da zna do njega priti po volitvah. Ameriški tehnološki portal Gizmodo tako danes piše, da v medijih kroži vse več neuradnih izjav uradnikov o skorajšnjem ameriškem odzivu. Četudi gre pri tem samo za javno opozorilo Rusiji, da naj nikakor ne poskuša izvesti napada med današnjim glasovanjem, gre vsekakor za dogodke brez primere v zgodovini, zaključuje Gizmodo.
