Predsedniško palačo so začeli graditi leta 1897, dve leti po uničujočem ljubljanskem potresu, prvo uporabno dovoljenje pa je dobila leta 1898. Projekt je izdelal inženir Rudolf Bauer, gradila pa jo je Kranjska stavbna družba.

Stavba je bila že v zasnovi namenjena predstavnikom državne oblasti. Tako je bil v njej do leta 1918 sedež avstroogrske oblasti dežele Kranjske, nato pa so bili v njej narodna vlada, ljubljanski župani, po drugi svetovni vojni pa izvršni svet slovenske skupščine in ustavno sodišče. Po letu 1975 se je v stavbo naselilo slovensko predsedstvo, od leta 1993 pa v njej domujeta predsednik republike, njegov urad in generalni sekretariat vlade.

Arhitektonsko palača sodi med lepše ljubljanske objekte, navajajo na spletni strani urada predsednika republike. Tri ulične fasade imajo po dve nadstropji, četrta, dvoriščna fasada je za nadstropje nižja. Pročelje ob Prešernovi krasita sedeči figuri, ki predstavljata moč in zakon, izdelal pa ju je dunajski kipar Josip Beyer. Največji prostor v palači, danes Kristalna dvorana, namenjena sprejemom, je bil prvotno kapela. Po drugi svetovni vojni je bila spremenjena v sejno dvorano, kjer je zasedala vlada.

V vseh teh letih se znamenita neorenesančna podoba palače niti v notranjosti niti na zunaj ni veliko spreminjala.

Urad predsednika v predsedniški palači krasi več del umetnostne zbirke v lasti vlade, za katero skrbi Narodna galerija. V njej so med drugim razstavljena dela Ivane Kobilce, Ivana Groharja, Riharda Jakopiča, Franceta Miheliča, Stojana Batiča in Zorana Mušiča.

Predsedniško palačo si je mogoče tudi ogledati, saj v uradu aktualnega predsednika republike Boruta Pahorja ob državnih praznikih pripravijo dan odprtih vrat.

Prav tako ob državnih praznikih pred vhodom v palačo na Prešernovi stoji častna straža. Tudi to novost je uvedel Pahor, častna straža pa je bila prvič postavljena na dan državnosti 25. junija 2013. Kot pojasnjujejo v njegovem uradu, Pahor namreč meni, da se ob državnih praznikih tako simbolno izkaže spoštljiv odnos do države.