Čurkin je sejo zapustil po obtožbi ameriške veleposlanice Samanthe Power, da se šopiri, ko je kritiziral koalicijski zračni napad na enote sirske vojske v času prekinitve ognja, za katero sta se dogovorila zunanja ministra Rusije Sergej Lavrov in ZDA John Kerry. ZDA so napad priznale in ga označile za tragično napako.
Sirska vlada Bašarja al Asada je to potem izkoristila za odstop od premirja in okrepitev zračnih napadov na oblegani Alep. Med napadi so zadeli in uničili tudi humanitarni konvoj, ki se je skušal prebiti do mesta. Napadi sirske armade iz zraka tako potekajo že štiri dni. Sosledje dogodkov je tako opisal posebni odposlanec ZN za Sirijo Staffan de Mistura.
Dejal je, da je v vzhodnem Alepu 270.000 civilistov že 20 dni zapored povsem odrezanih od stika z zunanjim svetom. Ofenziva na Alep je privedla do enega najhujših tednov v petih letih in pol vojne v Siriji. Za zračne napade na stanovanjska območja pa je dejal, da lahko predstavljajo vojni zločin.
Rusijo in ZDA je pozval, naj stopita tisti dodatni korak v smeri obnove premirja, Varnostni svet ZN pa, da zahteva konec nasilja za vsaj po 48 ur na teden, da se lahko dostavi pomoč in izvedejo zdravstvene evakuacije. Vladnim silam je razložil, da jih čaka le počasno bojevanje od ulice do ulice, ki bo trajalo mesece ali leta in bo povsem uničilo mesto z 1,2 milijona prebivalci.
Veleposlanica ZDA Samantha Power je povedala, da Rusija vztrajno govori eno, dela pa nasprotno. “To, kar Rusija podpira in dela, ni boj proti terorizmu, ampak barbarstvo,” je dejala veleposlanica, preden je s kolegoma iz Francije Francoisom Delattrejem in Velike Britanije Matthewom Rycroftom zapustila zasedanje.
Vitalij Čurkin je za propad premirja okrivil upornike, zahodno koalicijo pa, da ne zna ločiti med zmernimi silami, ki jih podpira, in terorističnimi skupinami. Zaradi tega je sedaj menda zagotavljanje miru skorajda nemogoča naloga, čeprav si Rusija še vedno želi premirja in pogajanj. Tudi Powerjeva se je zavzela za obnovo premirja, Delattre pa je zagotovil, da je edino upanje sedaj takojšnja uresničitev prekinitve spopadov, ki sta jo dosegli Rusija in ZDA.
To premirje je Mednarodnemu odboru rdečega križa omogočilo po šestih mesecih dostavo humanitarne pomoči do 60.000 ljudi v obleganih mestih Madaja, Zabadani, Kafraja in Foua.
Alep te sreče ni imel in generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je v nedeljo izrazil šok nad rastjo nasilja okrog mesta, ki se sooča z najhujšim bombardiranjem od začetka vojne v Siriji. Ban Ki Moon je opozoril, da bombe za razbijanje bunkerjev, ki jih na mesto mečejo vladna letala, uničujejo navadne ljudi, ki iščejo zavetje.
Koalicija 33 opozicijskih skupin Sirije je v nedeljo sporočila, da ruskega posredovanja ne sprejemajo več, ker je Moskva partner režima v zločinih proti ljudstvu. Francoski in britanski zunanji minister pa sta tudi Rusijo obtožila sokrivde pri vojnih zločinih.
Jean Marc Aryault je dejal, da bosta Rusija in Iran kriva vojnih zločinov, če ne prisilita Asada, da preneha z nasiljem. Boris Johnson pa je Rusijo obtožil, da podaljšuje državljansko vojno v Siriji in je morda kriva vojnih zločinov zaradi napadov na humanitarne konvoje. Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je vse prav, le besedo Sirija je potrebno zamenjati z besedo Irak in besedo Rusija z besedo Velika Britanija.
