Vlada je namreč odločila, da bodo od ponedeljka učenci od vključno šestega razreda, srednješolci in slušatelji višjih strokovnih šol po celotni državi prešli na šolanje od doma. Ukrep za zdaj velja do krompirjevih počitnic oziroma v primeru višjih strokovnih šol do konca oktobra.

Ravnatelj in predsednik Združenja ravnateljev osnovnih in glasbenih šol Gregor Pečan je za STA dejal, da zanj ukrep vlade ob porastu okužb ni bil nepričakovan. Nenavadno pa se mu pa zdi, da vlada ni sprejela sklepa, da se prehaja z modela B na model C, kot je bilo predhodno pripravljeno.

“Bolj nas pa preseneča in moti, da k zadevi kljub pozivom niso pristopili regionalno. Zakaj omejitve tudi pri šolah ne veljajo po regijah, ampak generalno?” sprašuje. Kot opozarja, morajo na slabše tudi učenci na manjših šolah, kjer je v razredih malo učencev, kjer ni ne na šoli ne v občini nobene potrjene okužbe in kjer vse, razen predmetne stopnje osnovnih šol še naprej ostaja odprto kot doslej. Ukrep se tako ravnateljem zdi nesorazmeren tudi zato, ker je bil predviden šele v drugem paketu rdeče faze.

“Vladne odločitve nimajo konsistence, zdi se, da so izrazito podvržene hitrim vtisom in zaradi tega tudi nihajo,” je za STA dejal glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) Branimir Štrukelj. Dodal je, da ima občutek, da vlada nima resne strategije delovanja šol in vrtcev ob gibanju epidemije.

Po njegovih besedah se je to pokazalo že pri navodilih glede mask, ki so jih sprva morale nositi celo vzgojiteljice v vrtcih, kasneje je ob stopnjevanju števila okužb sledilo navodilo, da mask ni treba nositi, sedaj pa je odločitev zopet zanihala v drugo smer.

Štrukelj meni, da bi ustrezno ravnali, če bi sistematično pripravljali in organizirali pogoje dela v šolah, poskrbeli za dodatne zaposlitve ljudi, ki bi lahko nadomeščali obolele in tiste v karanteni, ustrezna epidemiološka preverjanja, cepljenja proti gripi ipd. Po njegovi oceni bi moralo izobraževanje v ta namen večjo težo dobiti že v proračunskih razpravah.

Izpostavil je tudi socialne vidike zadnjega ukrepa vlade. “Nismo poskrbeli za nevtralizacijo učinkov, ki jih bo imelo izobraževanje na daljavo v tistih družinah, kjer so starši bodisi slabo izobraženi in ne morejo toliko pomagati otrokom kot tisti, ki so izobraženi, bodisi imajo slabe materialne pogoje, ki bodo pomenili oteževalno okoliščino za pridobivanje znanja na daljavo,” je povedal. Opozoril je, da hitre spremembe destabilizirajo delovanje šolskega sistema ter da kljub pol leta časa ministrstvo za šolstvo ni ustrezno uredilo vprašanja pravičnega ocenjevanja na daljavo in poskrbelo za metodološke prilagoditve za različne oblike pouka, kot je glasbeni pouk, likovni pouk, matematika, fizika …

Tudi predsednica Društva ravnateljev srednjih šol, višjih šol in Dijaških domov Slovenije Nives Počkar obžaluje, da bo pouk za srednješolce od ponedeljka potekal na daljavo in ne prej po modelu C, ki predvideva rotacijo med domom in šolo, je v sredo dejala v Odmevih na TV Slovenija.

“Dijaki so resno in odgovorno nosili maske na hodnikih in zato nas je ta ukrep tako presenetil,” je dejala. Glede na društvu znane podatke o številu okužb med dijaki in učitelji – teh je bilo po njenih besedah malo – bi dijaki morali ostati v šolah, saj te niso vir okužb. Je pa morda drugače na prevozih v šole in popoldanskih aktivnostih, je še povedala.

Učitelji so na šolanje od doma pripravljeni, kljub temu pa je takšen način šolanja zanje dodatno breme, je dejala Počkarjeva. Društvo je po njenih besedah že marca predlagalo, da bi v šoli ostali dijaki v nižjem poklicnem izobraževanju, ki jih ni veliko, prav tako, da bi dijaki srednjega poklicnega izobraževanja v šolo lahko prišli na praktični pouk ter da bi ob upoštevanju ukrepov v šoli lahko bili maturanti. Obžalujejo, da njihovi predlogi niso bili uslišani.