Resolucija predstavniškega doma je bila sprejeta z 224 glasovi proti 194. Ob tem je osem demokratov potegnilo s Trumpom, le trije republikanci pa so glasovali za potrditev ustavnega pooblastila kongresu za sprožitev vojne proti tuji državi. Četudi bi bila torej zavezujoča, resolucija ni dobila dovolj glasov za preprečitev Trumpovega veta.

Poleg tega resolucija nima zanesljivih možnosti niti za potrditev z minimalno večino v republikanskem senatu. Republikanci imajo v 100-članskem senatu 53 sedežev, doslej pa so le trije republikanci izrazili možnost glasovanja za podobno resolucijo o vojnih pooblastilih.

Resolucija sicer ni zavezujoča, je pa odmeven izraz nasprotovanja samovolji predsednika države, ki mu demokrati skupaj z večino volivcev ne zaupajo, da bo znal voditi pametno politiko do Irana.

Resolucija je bila sprejeta zaradi usmrtitve poveljnika elitne enote iranske revolucionarne garde generala Kasema Solejmanija pred tednom dni na letališču v Bagdadu z raketo z brezpilotnega letala.

Demokratska večina v predstavniškem domu kongresa ni sprejela Trumpove razlage, da je šlo za samoobrambo in preprečitev grozečega napada na ameriške cilje. Med drugim zato, ker Trumpova vlada za to trditev ni predložila nobenega dokaza.

Z njimi se med drugimi strinja republikanski senator iz Kentuckyja Rand Paul, sicer odločen Trumpov zaveznik, vendar obenem prepričan izolacionist. Paul pravi, da je sklicevanje na resolucijo o vojnih pooblastilih iz leta 2002, ko so jo potrdili za Irak, absurdno in žaljivo.

Predsednik George Bush mlajši, Barack Obama in sedaj Trump trdijo, da lahko na Bližnjem vzhodu in drugje po svetu ukrepajo vojaško brez kongresa, ker jim to dovoljuje resolucija o vojnih pooblastilih iz leta 2002.

Za zdaj kaže, da Trumpa le ne bo treba obrzdati, saj se na iranski povračilni ukrep ni odzval z enako mero. Iran je v sredo raketiral dve vojaški bazi, ki jo uporabljajo ameriški in koalicijski vojaki v Iraku, Trump pa je napovedal uvedbo sankcij in pozval k pogajanjem.