Za predlog je glasovalo 305 članov predstavniškega doma, 113 jih je bilo proti, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Za predlog je glasovalo tudi 73 republikanskih kongresnikov.
Iz kongresnega poslopja naj bi odstranili “vse kipe ljudi, ki služili Konfederaciji ameriških držav”.
Konfederacija je bila zveza južnih ameriških držav, ki so leta 1861 zaradi nasprotij s severom oblikovale svojo državo ter se zavzemale za ohranitev suženjstva. Zastave in drugi konfederacijski spomeniki zato pogosto veljajo za simbole rasizma. Njihovi zagovorniki po drugi strani trdijo, da gre zgolj za zgodovinsko dediščino države.
V kongresu je dobrih deset kipov konfederacijskih predstavnikov, poroča AFP.
Gibanje za odstranitev konfederacijskih spomenikov se je v ZDA okrepilo med protesti proti policijskemu nasilju po smrti temnopoltega Georgea Floyda, ki ga je 25. maja v Minneapolisu zadušil policist.
