Bloomberg navaja, da gre pri raziskavi za izključno gospodarski kazalnik, ne za sodbo o moralnosti ali legalnosti, ter da ne spremljajo nelegalnega igralništva, prostitucije ali drugih nezakonitih dejavnosti. V raziskavi primerjajo, kakšen delež osebnega dohodka je v več kot 100 državah potreben za vzdrževanje razvade uživanja alkohola, marihuane, amfetaminov (npr. ecstasyja), kokaina in opiatov (npr. heroin).
Ugotovili so, da izdatki za to v več kot treh četrtinah obravnavanih držav dosegajo več kot tretjino povprečne tedenske plače.
Tovrstni izdatki so v Luksemburgu lani predstavljali manj kot 10 odstotkov povprečne tedenske plače, ki je bila 2071 dolarjev. Košarica teh dobrin je stala 206 dolarjev.
Med prvo peterico po dostopnosti glede na plačo sledijo Bahami (15,9 odstotka tedenske plače), Švica (16,6 odstotka), Islandija (17,6 odstotka) in Francija (18,1 odstotka).
Na koncu lestvice 75 za to ‘najcenejših’ držav so tiste, kjer tedenski izdatki za tovrstne izdelke znašajo skoraj dvakratnik tedenske plače, in sicer Rusija (190,2 odstotka tedenske plače), Gana (188,9 odstotka), Albanija (186,0 odstotka), Tajska (185,2 odstotka) in Japonska (184,3 odstotka).
Na drugi strani je treba za omenjene dobrine v Ukrajini odšteti skoraj 13-kratnik plače, podobno visoki so tovrstni izdatki tudi v Pakistanu, Nepalu in Burkina Fasu.
Na Japonskem so bili tovrstni izdatki nominalno najvišji, znašali so 1366 dolarjev. Več kot 1000 dolarjev tedensko je bilo treba za omenjene dobrine odšteti še na Novi Zelandiji, okoli 1242 dolarjev, in v Avstraliji, okoli 1029 dolarjev. Pod 100 dolarji je košarica stala v 21 večinoma tropskih državah, kot so Dominikanska republika, Gana, DR Kongo in Kolumbija.
Slovenija je uvrščena na 28. mesto, in sicer je košarica omenjenih dobrin po ugotovitvah raziskave stala 184 dolarjev, kar je bilo 41 odstotkov tedenske plače.
Glavni dejavnik, ki vpliva na cene droge, ostajajo zakoni, bi se pa lahko to spremenilo s povečevanjem prodaje teh snovi prek spleta, piše Bloomberg. ZN v poročilu za lani ugotavljajo, da trgi za nekatere droge postajajo manj tvegani, saj je mogoče drogo plačati s kriptovalutami in jo prejeti anonimno po pošti.
Tokratna raziskava vključuje tudi podatke o ‘sivi ekonomiji’ na tem področju – približni oceni tržne vrednosti mamil, ki jih zaseže policija. Daleč največji obseg je v ZDA, po ocenah 107,8 milijarde dolarjev. Sledile so Turčija s 5,1 milijarde, Španija s 4,1 milijarde in Bahami s 3,8 milijarde dolarjev. Za Slovenijo je tovrstna siva ekonomija na tem področju ocenjena na 16,6 milijona evrov.
