Predsednica zdravstvene preiskovalne komisije Jelka Godec (SDS) je v današnji izjavi za medije pojasnila, da je komisija na seji v sredo potrdila končno poročilo s štirimi glasovi. Poleg Godčeve so glas za oddali še poslanci iz DeSUS, SD in NSi, medtem ko Vesna Vervega iz SMC ni glasovala. Razlog naj bi bil okrnjen ugled komisije v javnosti.
V končnem poročilu je tako komisija po besedah Godčeve ugotovila, da naj bi bili vsi ministri za zdravje od leta 2003 do leta 2016 “objektivno odgovorni, ker niso sprejeli zakonodaje, ki bi omogočala sistemske rešitve in zajezitev koruptivnih dejanj v zdravstvu”.
Kolar Celarčeva pa naj bi bila subjektivno odgovorna “za opustitev ukrepov, ki bi jih morala sprejeti v smeri odstranitve posameznikov, za katere je komisija podala naznanitve sumov kaznivih dejanj, s položajev, ki omogočajo poslovne odločitve ali odločitve na javnih razpisih”, je dodala Godčeva.
Prav tako je komisija ugotovila, da agencija za varstvo konkurence (AVK) naj ne bi delovala v skladu z zakonom o preprečevanju omejevanja konkurence in po besedah Godčeve “v preteklosti naj ne bi naredila dovolj za ugotavljanje omejevanja konkurence in prevlade s strani nekaterih slovenskih dobaviteljev žilnih opornic in multinacionalk”.
Sicer komisija pristojnim organom predlaga, naj raziščejo sume kaznivega dejanja nevestnega dela v službi in kaznivega dejanja jemanja podkupnine za vodjo Specializiranega državnega tožilstva Furlana ter sume kaznivega dejanja jemanja podkupnine za nekdanjega zdravstvenega ministra Miklavčiča.
Poleg tega komisija pristojnim organom predlaga, naj raziščejo sume kaznivega dejanja oškodovanja javnih sredstev in kaznivega dejanja nevestnega dela v službi za nekdanjega vodjo nabave v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor Petra Weissensteinerja, je pojasnila Godčeva.
Obenem komisija predlaga AVK, naj znova razišče primer iz leta 2013, “ko naj bi šlo za omejevanje konkurence s strani multinacionalke Abbott pri prodaji in nabavi žilnih opornic s strani poljskega dobavitelja”. Po besedah Godčeve je komisija tudi ugotovila, da naj bi direktor AVK Andrej Matvoz “vedel za položaj dobavitelja Mark Medicala v Sloveniji, vendar ni reagiral”.
Godčeva je opozorila, da so v končnem poročilu tudi ugotovitve iz vmesnega poročila. Tako po oceni komisije obstaja sum, da so odgovorni v UKC Ljubljana in Maribor v letih od 2007 do 2016 oškodovali javna sredstva ter delovali negospodarno in nezakonito.
Komisija je ugotovila tudi sum, da so odgovorni v obeh UKC za izvedbo javnih naročil v obdobju 2007-2014 pripravili in izvedli javna naročila, ki niso sledila temeljnim načelom javnega naročanja ter so delovali nezakonito in večkrat kršili zakon o javnem naročanju.
Po ugotovitvah komisije prav tako obstaja sum, da naj bi prihajalo med dobavitelji žilnih opornic v Sloveniji do kartelnih dogovarjanj in da naj bi odgovorni v UKC Ljubljana in UKC Maribor v letih od 2007 do 2016 omogočali določenim dobaviteljem prevladujoč položaj na trgu pri prodaji žilnih opornic.
Obstajal pa naj bi po besedah Godčeve tudi sum, da so določene osebe v bolnišnicah zahtevale od dobaviteljev plačilo v zameno za nabavo določenih žilnih opornic in s tem ravnale nezakonito.
Kot je še dejala Godčeva, je pridobila dodatno gradivo o tem, da naj bi nekdanji politik Janez Zemljarič, ki je ljubljanski UKC vodil od leta 1968 do leta 1973, pred komisijo krivo pričal. Zato je predlagala, da bi komisija pristojne organe pozvala, naj zanj raziščejo sume kaznivega dejanja krive izpovedbe, a komisija predloga ni potrdila. Godčeva bo zato kot predsednica komisije podala ločeno mnenje in predlog naslovila na DZ.
Glede na vmesno poročilo končno poročilo zdravstvene preiskovalne komisije ne prinaša novih naznanitev sumov kaznivih dejanj. Sicer pa bo komisija po besedah Godčeve DZ predlagala sklep, naj vso dokumentacija, s katero razpolaga komisija, po sprejetju končnega poročila preda Nacionalnemu preiskovalnemu uradu.
