Poslanci so danes izenačili položaj otrok, ki dobivajo preživnino od enega od staršev, in tistih, ki prejemajo nadomestilo iz preživninskega sklada. Slednji bodo do nadomestila preživnine po novem upravičeni do 26. leta, in ne več le do 18. Novelo zakona o javnem jamstvenem in preživninskem skladu je podprlo 76 poslancev, proti je glasoval eden.
Kot je v imenu predlagatelja spomnila poslanka SDS Anja Bah Žibert, lahko otroci, ki dobivajo preživnino od enega od staršev, to prejemajo do zaključka izobraževanja, največ do 26. leta. Otroci, ki prejemajo nadomestilo iz preživninskega sklada, pa so po do sedaj veljavni zakonodajo do tega upravičeni le do polnoletnosti. Z novelo zakona o javnem jamstvenem in preživninskem skladu so v SDS želeli izenačiti položaj teh dveh skupin otrok.
V predstavitvi stališč je večina poslanskih skupin napovedala podporo predlogu. Po oceni Levice bo taka ureditev razbremenila mnoge enostarševske družine, kjer starš skrbi za šolajočega otroka, od drugega starša pa ne prejema preživnine, je dejal poslanec Primož Siter. V poslanski skupini SAB menijo, da je ta na videz sicer majhna sprememba eden izmed velikih korakov k cilju pravične obravnave najranljivejših skupin, je dejal poslanec SAB Andrej Rajh.
Poslanka SDS Eva Irgl je izpostavila, da bi sklad omogočil dokončanje izobraževanja otroka, ki že tako večkrat živi v šibkejšem socialnem okolju. Pravico do izobrazbe je izpostavil tudi poslanec DeSUS Jurij Lep. Kot je dejal, starost ne sme biti izločevalni moment pri upravičenosti do državnega nadomestila.
Otroci staršev, ki ne izpolnjujejo preživninske obveznosti, so postavljeni v slabši položaj v primerjavi z njihovimi vrstniki, ki jih starši vzdržujejo, zato so pogosteje primorani poskrbeti za lastno preživetje, posledično pa ne zaključijo študija, je opomnil poslanec LMŠ Aljaž Kovačič in napovedal podporo noveli zakona.
Podporo novi ureditvi so napovedali tudi v SD. Poslanec SD Soniboj Knežak je ob tem opozoril na nedorečenost spremembe, ki da lahko “povzroči še več zmede in birokratskih zapletov”. Izpostavil je nedorečenost postopka preverjanja upravičenosti do nadomestila preživnin po 18. letu starosti, saj otrok postane polnoleten, s tem pa tudi samostojna stranka v postopku.
Poslanka SMC Mojca Žnidarič je opomnila, da je neplačevanje preživnine ena izmed oblik zlorabe in zanemarjanja otrok, v zadnjih letih pa se vse več zakonitih zastopnikov otrok oz. polnoletnih upravičencev sooča s problemom neplačevanja preživnine oz. izterjave. V poslanski skupini SMC so zato napovedali, da bodo novelo podprli.
Do predlagane ureditve pa so bili kritični v NSi. “Po našem mnenju je za socialno varnost najprej odgovoren vsak polnoletni posameznik sam, nato njegova družina, nato njegovo delovno in bivalno okolje in nazadnje država z učinkovito zakonodajo in primernimi finančnimi viri,” je dejala poslanka NSi Tadeja Šuštar.
Z predlogom nove ureditve pa se ni strinjala vlada. Po besedah državne sekretarke ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Mateje Ribič je do sedaj veljavna ureditev ustrezna in je tudi v skladu s priporočilom odbora ministrov pri Svetu Evrope, ki je leta 1982 sprejel priporočilo, v katerem poudarja, da so za preživljanje otrok v prvi vrsti odgovorni starši, vendar pa mora država posredovati, kadar starši tega ne storijo.
