V pismu, med drugim naslovljenem na predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela, je zapisal, da je treba po celotni EU spoštovati vladavino prava, a dodal, da “diskrecijskih mehanizmov, ki ne temeljijo na neodvisni presoji, ampak na politično motiviranih kriterijih, ne moremo imenovati ‘vladavina prava'”. Poudaril je tudi, da “Slovenija podpira brezpogojno spoštovanje vladavine prava v vseh primerih in brez dvojnih standardov”.
“Danes številni mediji in nekatere politične skupne v Evropskem parlamentu odkrito grozijo z uporabo instrumenta, napačno poimenovanega ‘vladavina prava’, da bi z večinskim glasovanjem disciplinirali posamezne države članice,” je opozoril Janša v pismu, naslovljenem še na kanclerko trenutno predsedujoče Svetu EU Nemčije Angelo Merkel in premierja prihodnje predsedujoče Portugalske Antonia Costo, ki ga je poslal voditeljem vseh članic unije.
“Tisti med nami, ki smo del življenja prebili pod totalitarnimi režimi, vemo, da se odstopanje od realnosti začne, ko procesi ali ustanove dobijo imena, ki pomenijo ravno obratno od njihovega bistva,” je še dodal.
V skoraj štiri strani dolgem pismu je omenil tudi, da smo bili leta 2014 v Sloveniji “priča ukradenim volitvam s pomočjo drastične zlorabe državnih ustanov”, nobena od institucij EU pa se takrat ni odzvala niti z enim samim opozorilom.
Kot je zapisal, Evropski parlament ni želel o tem niti razpravljati, ker za uvrstitev te teme na program ni bilo zadostne večine. Obenem je bilo in je še veliko razprav o stanju demokracije na Madžarskem in Poljskem. “Sprožili so celo postopek po 7. členu pogodbe o EU, čeprav v nobeni od teh držav ni bilo in še zdaj ni zlorabe sodstva za politične cilje in nobena ni imela niti enega političnega zapornika, kaj šele primera kraje volitev kot v Sloveniji,” je opozoril.
Zapisal je še, da vladavina prava po definiciji pomeni, da o sporih odloča neodvisno sodišče in ne politična večina ali katera koli druga institucija. “Če politično telo svojo odločitev imenuje vladavina prava, naredi že prvi korak stran od realnosti,” je ocenil. A Evropska unija temelji na vladavini prava: na ločitvi izvršne, zakonodajne in sodne veje oblasti. Država, katere politični sistem ne temelji na demokraciji in vladavini prava, sploh ne izpolnjuje vseh pogojev za članstvo, je spomnil.
V pismu je še poudaril, da pogodba o Evropski uniji ne dovoljuje diskriminacije nobene države članice na politično zahtevo druge članice ali katere koli evropske institucije.
“S sledenjem napačni smeri nam dobra prihodnost za celo in svobodno Evropo polzi iz rok,” je posvaril premier.
Opozoril je še, da je “morje zadosti razburkano že brez težav, ki jih povzročamo sami sebi”. Ob tem je omenil velik vpliv Kitajske, veliko razdeljenost ZDA po volitvah, rusko zunanjo politiko in teroristične napade v EU.
“Zato bolj kot kadarkoli potrebujemo enotnost glede tega, kam smo namenjeni. Potrebujemo spoštovanje drug drugega. Potrebujemo skupno obrambo dostojanstva vseh volivcev v vseh državah članicah unije. Potrebujemo evropske institucije, ki se ne bi vmešavale v notranjepolitične konflikte držav članic,” je zapisal Janša. Dodal je, da moramo spoznati, da temelj EU ni denar, temveč vrednote ter da vrednot ne moremo izsiliti z denarjem.
“Dilema, ki je pred nami, je zelo preprosta. Spoštovanje dogovora z julijskega vrha je odgovoren pristop k dobri prihodnosti EU. Nespoštovanje pa je ravno nasprotno,” je še poudaril Janša.
Pismo je končal z opozorilom, da bodo prihodnji dnevi ključni za dosego pravičnega in uravnoteženega dogovora, ki bo temeljil na julijskem dogovoru voditeljev unije. “Samo s hitrim končanjem tistega, kar smo začeli julija, bomo lahko izpolnili visoka pričakovanja ter tlakovali pot k močnejši Evropi v obdobju po pandemiji,” je izpostavil.
“Ker smo pod časovnim pritiskom, sem prepričan, da se bomo z dodatnimi prizadevanji za sodelovanje vseh izognili nadaljnjim zamudam, kar bo vodilo v trden dogovor, s katerim bomo ostali združeni proti nejasnostim, ki nas čakajo v prihodnjih tednih in mesecih,” je sklenil slovenski premier.
