Poletni čas, ki ga imenujemo tudi uradni čas, se vsako leto konča z zadnjo nedeljo v oktobru. Premikanje ure je bilo uvedeno, da bi lahko s kasnejšim prižigom luči bolje izkoristili dnevno svetlobo in tako prihranili energijo. S tem ukrepom naj bi se zmanjšalo število prometnih nesreč in kriminala, pozitivne učinke pa naj bi beležilo tudi gospodarstvo.

A ukrep ima tudi nasprotnike, ki menijo, da premikanje kazalcev negativno vpliva na biološko uro ljudi, poslabšuje njihovo razpoloženje in zdravje.

Evropski poslanci so februarja lani sprejeli resolucijo, s katero so od Evropske komisije zahtevali, da temeljito preuči učinke premika ure dvakrat letno in pripravi predlog sprememb, če bodo te potrebne. Čeprav so evroposlanci predlagali, da bi uro zadnjič premikali prihodnje leto, je sprejemanje nove ureditve v slepi ulici, saj se države niso mogle uskladiti, ali bi se odločile za zimski ali za poletni čas.

Nekatere države v Evropi, med njimi je tudi Ciper, ure že sedaj ne premikajo. Ciprski Grki prestavljajo kazalce na zimski čas, ciprski Turki pa ne. Na otoku torej veljata dva različna časovna pasova. Prestavljanja urinih kazalcev sicer ne uporabljajo v vseh državah po svetu, pa tudi tam, kjer ga, ure ne prestavljajo nujno na isti dan. Ponekod so poletni čas opustili in ure ne prestavljajo več, ponekod pa ga niso nikoli uporabljali.

Slovenci smo začeli uro premikati leta 1983. Da vsako zadnjo nedeljo v oktobru uro premaknemo za eno uro nazaj in vsako zadnjo nedeljo v marcu premaknemo za eno uro naprej na poletni čas, smo dokončno določili leta 2006.