Kot je za STA poudarila predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije in ravnateljica Strokovno izobraževalnega centra (SIC) Ljubljana Fani al Mansour, pouk na daljavo oziroma izobraževanje na daljavo ne more nadomestiti pouka v šoli.
V tem času so posebej izpostavljeni maturanti, ki bi se po njenih besedah morali pripravljati že na maturo, poleg tega bi morali vsaj v tem jesensko-zimskem obdobju “mašiti vrzeli, nastale z izobraževanjem na daljavo v poletnem oz. spomladanskem času preteklega šolskega leta”.
“Zato si ravnatelji želimo, da se na šolo vrnejo zlasti tri skupine dijakov: maturanti, dijaki srednjega poklicnega izobraževanja zaključnih letnikov, katerih izobraževanje pol leta poteka v šoli, pol leta pa na praksi pri delodajalcih, ter dijaki v nižjem poklicnem izobraževanju, ki jih ni veliko in so najšibkejši člen našega srednješolskega izobraževanja,” je pojasnila.
Na centru, ki ga obiskuje okoli 1050 dijakov, so vajence, ki zaradi odklonitve delodajalcev ne morejo opravljati vajeništva, priključili ostalim dijakom in poslušajo strokovne teoretične vsebine, je navedla in dodala, da vajencev sicer ni veliko. A tudi druge obvezne prakse trenutno ni.
“Če se bo takšna situacija nadaljevala, dijaki ne bodo imeli praktičnih veščin, na katerih temelji poklicno izobraževanje, zato želimo, da se praksa v šoli začne izvajati čim prej,” je še dodala al Mansourjeva.
Pouku na daljavo so se prilagodili tudi v Šolskem centru Kranj. Direktor centra, ki ga obiskuje 2200 dijakov, Jože Drenovec pravi, da na centru zdaj uporabljajo skupni kanal oddaljenega poučevanja tako, da se dijakom in študentom višje šole ni treba prilagajati različnim profesorjem. Učitelji lahko prihajajo v šolo in izvajajo oddaljeni pouk, prav tako lahko predavajo tudi od doma.
V centru so poskrbeli še za najem prenosnih računalnikov za dijake, ki so brez ustrezne komunikacijske opreme. Doslej so izposodili dvajset računalnikov, kar pomeni, da so imajo vsi dijaki to opremo. Nekateri dijaki prakse zdaj zaključujejo, nekateri pa so jo prekinili, ker so jih delodajalci odslovili in jo bodo opravljali po koncu epidemije oz. ko bo to možno, je pojasnil za STA.
V Prvi gimnaziji Maribor pri pouku na daljavo ne beležijo nobenih težav, zaznavajo pa težave druge narave, kajti nekaterih dejavnosti po oceni ravnatelja Hermana Pušnika vseeno ne morejo izvajati na daljavo, ampak samo v šoli.
“Ravno v novembru smo načrtovali praznovanje 170-letnice šole. Gre tudi za subvencionirano prehrano, ki je dijaki zdaj ne dobivajo. Manjka tudi mednarodno sodelovanje, pri čemer so dijaki vključeni v različne projekte, obšolske dejavnosti, obvezne izbirne vsebine,” je naštel in opozoril, da vsega tega ni v času izobraževanja na daljavo.
Poudaril je, da dijaki sicer zelo odgovorno pristopajo, kar so ugotovili z ravnokar opravljeno analizo, a vseeno ostaja dvom, kako naprej, koliko časa bo to trajalo, kako bo z ocenjevanjem, maturo. To so velika vprašanja, na katera, kot pravi, nimajo odgovorov. Vse to mlade ljudi pušča v negotovosti, je še dodal.
V zdravstvenih šolah je situacija drugačna. Dijaki se šolajo daljavo, tisti, ki so na praktičnem usposabljanju, pa nadaljujejo normalno delo v vseh tistih ustanovah, kjer jih potrebujejo, je za STA povedala predsednica Skupnosti zdravstvenih šol Slovenije in ravnateljica Srednje šole Izola Adelija Perne, kjer izobražujejo med drugim za poklic medicinske sestre in zdravstvenega tehnika.
“Dijaki tretjega in četrtega letnika srednjega strokovnega in poklicnega izobraževanja opravljajo praktično usposabljanje z delom tudi v bolnišnicah in v domovih upokojencev, kjer je večina bolničarjev negovalcev,” je pojasnila. Spomnila je, da so se šole povsod, kjer so ustanove želele, tudi prilagodile, tako da so njihovi dijaki tam, kjer jih najbolj potrebujejo. A hkrati opozorila, da si nekatere zdravstvene ustanove in bolnišnice v tem trenutku dijakov ne želijo, ker se bojijo, da bi jim mladi prinesli okužbe v zavode.
