Orlando je naredil svoje. Tudi v Sloveniji. Na tradicionalni Paradi ponosa, letos poteka že 16-tič zapored, se je letos zbralo komaj kakšnih 200 ljudi, kar je nekajkrat manj kot lani, ko je po ljubljanskih ulicah paradiralo več kot 1000 ljudi. Premo sorazmerno s številom udeležencev pa je letos naraslo število policajev na prizorišču. Pred vhodom v Metelkovo, kjer se vsako leto zbirajo jih je čakalo kak ducat in kakšna dva ducata na vseh sosednjih križiščih. Paradniki so nato bili strogo zastraženi skozi vso središče Ljubljane, kjer je potekal shod. “Strah je sponzor homofobije,” je pisalo na enem izmed transparentov. “Seveda nas je strah,” je priznal Massio Brito, Brazilec, študent na izmenjavi v Sloveniji, “a če bi se zaradi strahu skrivali, potem se lahko vso življenje skrivamo,” je dodal. Orlando vidi kot simptom stanja; gej skupnost raste- a sorazmerno s tem raste tudi homofobija. “Bolj kot se mi kažemo, več pravi kot imamo, bolj se kažejo homofobi in bolj nas zatirajo. Več kot je nas, več poguma imajo drugi in bolj želijo pokazati, da so proti,” je opisal Brito. “Tudi mene je strah,” je priznala tudi Salome, “ampak politika je kriva, da je tako. Če bi nam politika dala iste pravice kot ostalim, ne bi bilo tako,” je poudarila. Prav zaradi nedavnega napada v gejevskem klubu v ameriškem Orlandu, bi morali toliko bolj paradirati, je dejala. “Orlando je pravzaprav dokaz, zakaj; ker nas še vedno ne sprejemajo, zato se moramo boriti. Ne sprejemajo pa nas, ker niso zadovoljni s svojim življenjem, zato sovražijo,” je poudarila. Pravzaprav je to njihov stil; prvo parado ponosa pri nas so organizirali leta 2001, kot odziv na dogodek v enem od ljubljanskih lokalov, kjer varnostniki vstopa niso dovolili gejevskemu aktivistu, češ da “lokal ni za tako vrsto ljudi”. “Vsekakor je žalostno, da nas po vseh teh letih še vedno strašijo, da smo šikanirani in da nimamo enakih možnosti,” je poudarila akademska slikarka in aktivistka Aprilija Lužar. Kajti LGBT skupnost se še vedno bor
