Tudi starejši po njenih besedah pritrjujejo temu, da se dogaja gerontocid, torej ubijanje starejših ali prepuščanje starejših na milost in nemilost smrti.

“Takoj ko je bila oktobra znova razglašena epidemija, so bili skoraj v celoti ukinjeni vsi obiski v domovih starejših, kar predstavlja eno najhujših travm tako za stanovalce domov kot za njihove bližnje,” je predsednica Srebrne niti – Združenja za dostojno starost zapisala v javnem pismu predsedniku vlade Janezu Janši, varuhu človekovih pravic Petru Svetini in nekaterim drugim naslovnikom.

Skrbno načrtovane sive in rdeče cone so se ob hitrem širjenju okužb v domovih starejših po navedbah združenja izkazale za nezadostne. Odločevalci poleti niso poskrbeli za regijske ali občinske centre, kamor bi lahko namestili bodisi zdrave bodisi okužene in bolne stanovalce domov, zato so danes “v ospredju telovadnice”, so zapisali. Pričakujejo ohranjanje osnovnega dostojanstva starejših. Zagotovo so še druge možnosti, predvsem za umik zdravih iz domov, ne pa okuženih in bolnih, so prepričani.

“Zdi se, da poteka tudi tiho triažiranje starejših,” je navedla Marolt Medenova. V. d. direktorja celjske bolnišnice Dragan Kovačić se je po njenih besedah denimo na novinarski konferenci 3. novembra zahvalil domovom za starejše, ki so v drugem valu bolje organizirani in v rdečih conah zadržujejo starejše, da ne preobremenjujejo bolnišnic. “Takšne odločitve pomenijo neenako obravnavo starejših,” je poudarila.

V združenju vztrajajo, da imamo vsi prebivalci Slovenije enake pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in enak dostop do ustreznega zdravljenja. Rdeče cone pa niso bolnišnice, so dodali.

Pritrjujejo vsem, ki pravijo, da maloštevilni zaposleni v domovih delajo toliko, kot sploh zmorejo. Toda to je občutno premalo za kakovostno oskrbo stanovalcev. Stanovalci navsezadnje plačujejo za dobro, in ne za pomanjkljivo oskrbo, so izpostavili.

Odločevalci so po njihovi oceni naredili premalo. Domove starejših so znova pustili na cedilu, namesto da bi končno podpisali nove kadrovske normative v socialni oskrbi in zdravstveni negi in za ves čas dela v nemogočih razmerah zagotovili ustrezno nagrajevanje zaposlenih, so navedli.

Zanima jih, ali so strokovnjaki ugotavljali, kako je z gibalnimi sposobnostmi starejših, ki jih ne morejo niti posedati niti iti z njimi na sprehod in so obležali v posteljah, zaprti vsak v svojo sobo. “Ko starejši obleži za več tednov, obleži za vedno,” so spomnili. Po njihovih ugotovitvah so številni tudi dehidrirani, depresivni in lačni, ker ni nikogar, ki bi jih hranil.

Pridružujejo se pozivu državnega sekretarja na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Cveta Uršiča, naj direktorji domov blažijo stiske stanovalcev in jim omogočijo ne le telefonske in video klice, ampak še obiske sorodnikov, ki tudi pomagajo pri njihovi oskrbi.

Od Nacionalnega inštituta za javno zdravje pa pričakujejo, da bo temeljito razmislil o ukrepih, ki jih predlaga ob vnovičnih pojavih okužb v domovih. “Samo hrana in plenica namreč še zdaleč nista dovolj,” so sklenili.