Pretekli petek je mednarodna organizacija za človekove pravice Human Rights Watch na ravnanja hrvaške policije, ki prosilce za azil na silo pošilja v Srbijo, ne da bi jim omogočila, da bi na Hrvaškem vložili prošnjo za azil – tako imenovani push-backs. Na podlagi intervjujev z desetimi begunci, med njimi tudi z dvema mladoletnikoma brez spremstva, je organizacija že decembra lani pisala hrvaškim oblastem, ki se do sedaj niso odzvale na obtožbe o protizakonitem ravnanju hrvaške policije. Organizacija opozarja, da po trenutnih navodilih Visokega komisariata ZN za begunce Srbija ne velja za varno državo, kar pomeni, da je vračanje prosilcev za azil tja v neskladju z mednarodnim in evropskim pravom. Prosilci za azil iz Afganistana so raziskovalcem Human Rights Watch opisali, kako so jih hrvaški policisti zavajali, pretepali s palicami in jim vzeli premoženje, predvsem mobilne telefone. Raziskovalka za Balkan in vzhodno Evropo, Lydia Gall je ob predstavitvi ugotovljenih kršitev dejala, da je „hrvaško ravnanje s prosilci za azil na njeni meji nevredno države članice EU“.Svet
Prisilno vračanje prosilcev za azil s Hrvaške v Srbijo
- hudo
- Vecer.com
- 22 januarja, 2017
Pretekli petek je mednarodna organizacija za človekove pravice Human Rights Watch na ravnanja hrvaške policije, ki prosilce za azil na silo pošilja v Srbijo, ne da bi jim omogočila, da bi na Hrvaškem vložili prošnjo za azil – tako imenovani push-backs. Na podlagi intervjujev z desetimi begunci, med njimi tudi z dvema mladoletnikoma brez spremstva, je organizacija že decembra lani pisala hrvaškim oblastem, ki se do sedaj niso odzvale na obtožbe o protizakonitem ravnanju hrvaške policije. Organizacija opozarja, da po trenutnih navodilih Visokega komisariata ZN za begunce Srbija ne velja za varno državo, kar pomeni, da je vračanje prosilcev za azil tja v neskladju z mednarodnim in evropskim pravom. Prosilci za azil iz Afganistana so raziskovalcem Human Rights Watch opisali, kako so jih hrvaški policisti zavajali, pretepali s palicami in jim vzeli premoženje, predvsem mobilne telefone. Raziskovalka za Balkan in vzhodno Evropo, Lydia Gall je ob predstavitvi ugotovljenih kršitev dejala, da je „hrvaško ravnanje s prosilci za azil na njeni meji nevredno države članice EU“.Svet