Prisilno vračanje prosilcev za azil s Hrvaške v Srbijo

Prisilno vračanje prosilcev za azil s Hrvaške v Srbijo

Pretekli petek je mednarodna organizacija za človekove pravice Human Rights Watch na ravnanja hrvaške policije, ki prosilce za azil na silo pošilja v Srbijo, ne da bi jim omogočila, da bi na Hrvaškem vložili prošnjo za azil – tako imenovani push-backs. Na podlagi intervjujev z desetimi begunci, med njimi tudi z dvema mladoletnikoma brez spremstva, je organizacija že decembra lani pisala hrvaškim oblastem, ki se do sedaj niso odzvale na obtožbe o protizakonitem ravnanju hrvaške policije. Organizacija opozarja, da po trenutnih navodilih Visokega komisariata ZN za begunce Srbija ne velja za varno državo, kar pomeni, da je vračanje prosilcev za azil tja v neskladju z mednarodnim in evropskim pravom. Prosilci za azil iz Afganistana so raziskovalcem Human Rights Watch opisali, kako so jih hrvaški policisti zavajali, pretepali s palicami in jim vzeli premoženje, predvsem mobilne telefone. Raziskovalka za Balkan in vzhodno Evropo, Lydia Gall je ob predstavitvi ugotovljenih kršitev dejala, da je „hrvaško ravnanje s prosilci za azil na njeni meji nevredno države članice EU“.Svet

Pretekli petek je mednarodna organizacija za človekove pravice Human Rights Watch na ravnanja hrvaške policije, ki prosilce za azil na silo pošilja v Srbijo, ne da bi jim omogočila, da bi na Hrvaškem vložili prošnjo za azil – tako imenovani push-backs. Na podlagi intervjujev z desetimi begunci, med njimi tudi z dvema mladoletnikoma brez spremstva, je organizacija že decembra lani pisala hrvaškim oblastem, ki se do sedaj niso odzvale na obtožbe o protizakonitem ravnanju hrvaške policije. Organizacija opozarja, da po trenutnih navodilih Visokega komisariata ZN za begunce Srbija ne velja za varno državo, kar pomeni, da je vračanje prosilcev za azil tja v neskladju z mednarodnim in evropskim pravom. Prosilci za azil iz Afganistana so raziskovalcem Human Rights Watch opisali, kako so jih hrvaški policisti zavajali, pretepali s palicami in jim vzeli premoženje, predvsem mobilne telefone. Raziskovalka za Balkan in vzhodno Evropo, Lydia Gall je ob predstavitvi ugotovljenih kršitev dejala, da je „hrvaško ravnanje s prosilci za azil na njeni meji nevredno države članice EU“.Svet

Scroll to top
Skip to content