Predstavniki civilne pobude za ohranitev Plečnikovega stadiona v izvirni obliki še proučujejo okoljevarstveno soglasje, ki ga je družbi Bežigrajski športni park (BŠP) za gradnjo na območju stadiona izdala Agencija RS za okolje (Arso). Kot je za STA povedala predstavnica civilne pobude Karmen Stariha, bodo pritožbe nanj podane v zakonitem roku. Robert Balen Dodala je, da gre za zelo kompleksno, zajetno in strokovno gradivo, ki ga je potrebno natančno proučiti. Ob tem je ponovno opozorila, da projekt BŠP pomeni uničenje Plečnikovega spomenika. Predstavniki civilne pobude, ki so svoje zadržke do projekta BŠP strnili v več točkah, so med drugim zapisali, da so vse od leta 2009, ko je bila predstavljena natečajna rešitev, slovenski strokovnjaki opozarjali na to, da projekt BŠP ne pomeni prenove stadiona, ampak kompletno novogradnjo in uničenje Plečnika. Janko Rath Na to je že 2009 opozarjal ICOMOS Slovenija. Za njimi je neskladje projekta z varstvenim režimom za Umetnostnozgodovinski inštitut Franca Steleta ZRC pri SAZU v svojem strokovnem mnenju dokazal tudi poznavalec dela arhitekta Jožeta Plečnika Damijan Prelovšek, prav tako je strokovno mnenje o tem napisal poznavalec Plečnikovega opusa Peter Krečič. Janko Rath Pri iniciativi so prepričani, da je Plečnikov stadion po vseh merilih, tako arhitekturno-estetskih kot spomeniških, eno najpomembnejših Plečnikovih del in bistven ter nepogrešljiv del njegovega koncepta Ljubljane kot novodobnih Aten. Arso je nazadnje okoljevarstveno soglasje za izgradnjo BŠP v ponovnem postopku izdal 21. aprila. Soglasje so izdali, potem ko je upravno sodišče aprila lani odpravilo odločbo, s katero so soglasje zavrnili zaradi prekomernega obremenjevanja s hrupom v času gradnje. Janko Rath A tudi če bo družbi BŠP – poleg Joca Pečečnika kot glavnega investitorja sta lastnika družbe še Mestna občina Ljubljana (Mol) in Olimpijski komite Slovenije – uspelo pridobiti pravnomočno okoljevarstveno soglasje, če bo to
