Hči obsojenega in usmrčenega po t. i. kočevskem procesu je namreč z zahtevo za varstvo zakonitosti želela dokazati, da je tedanje izredno vojaško sodišče narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov kršilo načelo poštenega sojenja.

A je vrhovno sodišče zahtevo zavrnilo kot neutemeljeno. Sodišče je po poročanju medijev sklenilo, da je bilo tedanje izredno vojaško sodišče po načinu formiranja, sestavi senata in tipu obravnavanih primerov povsem primerljivo z ureditvijo drugih sodišč med vojno. Poslovalo je po točno določenih pravilih, kjer so bili določeni postopek, materialni predpis ter opredelitev kaznivih dejanj.

Senat petih vrhovnih sodnikov je odločitev sprejel že marca 2015, do izdaje pisnega odpravka pa sta minili dve leti. Po poročanju Dnevnika namreč sodbe ni želel podpisati tedanji predsednik senata Marko Šorli. Sodba je tako obtičala v predalu, dokler Šorli ni odšel na ustavno sodišče, predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič pa je kot nadomestno podpisnico nato določil članico senata Majo Tratnik.

Z odločitvijo večine kolegov se ni strinjala članica senata Barbara Zobec, ki je odklonila podpis posvetovalnega zapisnika, piše Delo. Ker svojega glasu proti v skladu z veljavno zakonodajo ni mogla obrazložiti, je vložila zahtevo za oceno ustavnosti zakona o kazenskem postopku, ki pa jo je ustavno sodišče zavrglo.

Ob tem se je v pravni javnosti obudila razprava o (ne)potrebnosti ločenih mnenj pri odločanju vrhovnega sodišča. Vrhovni sodniki namreč ločenih mnenj ne morejo podati, kar pa naj bi se spremenilo s predlagano novelo zakona o kazenskem postopku, ki je v parlamentarni proceduri.