Marsikdo se je že slišal pokanje snega izpod smuči na progi za Zlato lisico, pa ne ve, kako je strma in kako dolga, spet drugi pozna njene obline, a jih še ni občutil. Mariborska strmina ni med najzahtevnejšimi v svetovnem pokalu, ni med najdaljšimi, je pa med atraktivnejšimi in živahnejšimi. Sploh, ko se na Snežnem stadionu zbere deset, dvajset tisoč obiskovalcev, ko gre slovenskim lisičkam kot po maslu oziroma kot po tirnicah. A da doma pokažejo, kaj znajo, jim mora biti naklonjena še narava. Brez topov, ki bruhajo na kupe snega, že dolgo več ne gre, še to je včasih premalo. Na srečo le včasih. V infografiki vam predstavljamo progo za Zlato lisico v številkah: koliko snega je potrebnega, koliko vode, koliko časa, kakšen mraz in še kaj. Uroš ŠoštaričŠport