Danes popoldne so v prepolnem Kulturnem domu Hoče javnosti še zadnjič predstavili projekt Magna. Rdeča nit vprašanj zaskrbljenih krajanov, ki večinsko niso bili proti gradnji tovarne, so bili varovanje okolja in vplivi na zdravje ljudi. Tudi predstavnik civilne iniciative Rešimo rogoški gozd Simon Žlahtič je podaril, da ne želijo blokirati projekta in napovedanih delovnih mest, a da so se organizirali, ker so proti sečnji gozda. Od snovalcev projekta bi pričakovali tudi bolj odgovoren odnos do krajanov, ne pa da so jih s spremembo občinskega prostorskega načrta, ko so gozd preoblikovali v kmetijska zemljišča, postavili pred zid. Njihova pobuda, da bi nadomestna kmetijska zemljišča lahko bila v eni od gramoznic Darsa, kamor bi ob gradnji odlagali izkopano zemljo, je, kot kaže privedla do kompromisa. Skupaj z županom občine Hoče-Slivnica Markom Soršakom so novo ponudbo v torek že poslali na ministrstvo za kmetijstvo. Rajko Sterguljc iz Urbisa pa je na vprašanje, ali bi se dalo načrte spremeniti, odgovoril pritrdilno. Žlahtič je še dejal, da so ljudje, dokler ne bo rešitev rogoškega gozda črno na belem, pripravljeni ščititi gozd, tudi z zaporo ceste, vendar upa, da ta korak ne bo potreben. "> Magna bi dovoljenje za lakirnico dobila tudi v Avstriji Wolfgang Zitz, v graški Magni Steyr zadolžen za proizvodnjo avtomobilov, je v nadaljevanju požel aplavz, ko je navzoče pozdravil v slovenskem jeziku. Orisal je koncern, ki v tristo proizvodnih obratih po svetu zaposluje 155.000 ljudi in je doslej izdelal tri milijone avtomobilov. Odločitev za širitev proizvodnje v Slovenijo je utemeljil z naročili za šest novih avtomobilskih znamk, med njimi sta BMW in Jaguar. Zatrdil je, da se zavedajo okoljskih vplivov, zato prihajajo z najboljšo možno tehnologijo, ter da so poleg bližine matične tovarne v Gradcu k njihovi odločitvi za lokacijo v Sloveniji pripomogli tudi drugi ekonomski parametri. Pod tem bi lahko razumeli tudi izdatno državno subvencijo. Govoril je še o nekaj st