V prvih enajstih mesecih letošnjega leta se je na slovenskih cestah zgodilo 16.248 prometnih nesreč oz. 18 več kot v enakem obdobju lani. Število prometnih nesreč s telesnimi poškodbami in smrtjo se je sicer do konca novembra letos zmanjšalo za odstotek, so navedli na agenciji.

Število hudo telesno poškodovanih je za 11 odstotkov manjše kot v enakem obdobju lani. Tako se je v tem obdobju hudo poškodovalo 781 udeležencev prometnih nesreč, v enakem lanskem obdobju pa 876. Za dva odstotka se je zmanjšalo število lažje poškodovanih; skupaj se je lažje poškodovalo 6972 udeležencev prometnih nesreč, v enakem obdobju lani pa 7120, kažejo podatki agencije.

Januar najbolj tragičen, od septembra do novembra statistika bolj obetavna

Kot so izpostavili na agenciji za varnost prometa, pa je bilo septembra, oktobra in novembra število umrlih v prometu najmanjše v zadnjih dvajsetih letih. “Zmanjšalo se je število prometnih nesreč, manj je bilo hudo in lažje poškodovanih,” so poudarili.

A letošnji januar je bil na slovenskih cestah najbolj krvav od leta 2008. Umrlo je 13 udeležencev v prometu, med njimi kar šest pešcev. Januarja 2015 je bilo žrtev prometnih nesreč “le” osem.

Do konca novembra je na slovenskih cestah umrlo največ voznikov osebnih avtomobilov – 40 (v enakem obdobju lani 35) oz. kar 14 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Najbolj je poskočilo število umrlih pešcev, po podatkih agencije letos že 20, medtem ko v enakem obdobju lani 15. To pomeni za 33 odstotkov več kot v lanskem primerjalnem obdobju.

Največ umrlih v prometnih nesrečah so do konca novembra letos zabeležili v Osrednjeslovenski regiji (21) in Podravski regiji (20). Najbolj pa je število umrlih v letošnjem letu v primerjavi z lanskim poskočilo v Posavski regiji (letos sedem, lani en umrli), Obalno-kraški regiji (letos 10, lani šest) in v Pomurski regiji (letos sedem, lani trije), izpostavljajo na agenciji za varnost prometa.

Za 15 odstotkov pa se je zmanjšalo število umrlih med vozniki motornih koles (letos 22, v enakem obdobju lani 26). Prav tako je bilo manj mrtvih med kolesarji (letos 12, v enakem obdobju lani 14), še kažejo podatki agencije za varnost prometa.

Najpogostejši vzrok nesreč s smrtnimi žrtvami neprilagojena hitrost

Alkohol je tudi letos pogosto botroval prometnim nesrečam. Do konca novembra letos se je zaradi vožnje pod vplivom alkohola pripetilo 1671 prometnih nesreč oz. 25 odstotkov več kot v lanskem primerjalnem obdobju.

Število umrlih udeležencev v prometnih nesrečah, ki jih je povzročil alkoholiziran udeleženec – 35, pa je v letošnjem letu minimalno manjše kot v enakem obdobju lani. Se je pa za kar 29 odstotkov povečalo število hudo poškodovanih (163), za 25 odstotkov pa se je povečalo število lažje poškodovanih (735) v prvih 11 mesecih letošnjega leta.

Najpogostejši vzroki prometnih nesreč s smrtnim izidom so po analizah agencije za varnost prometa neprilagojena hitrost (35 prometnih nesreč s 36 umrlimi udeleženci), nepravilna stran oz. smer vožnje (23 prometnih nesreč s smrtnim izidom, 23 umrlih) ter neupoštevanje pravil o prednosti (21 prometnih nesreč s smrtnim izidom, 23 umrlih).

Letošnje leto po ugotovitvah agencije izstopa po slabši varnosti v cestnem prometu na avtocestah in hitrih cestah, kjer je umrlo kar 23 oseb. To je enkrat več smrtnih žrtev na avtocestah in hitrih cestah kot lani, so že novembra opozorili na agenciji. Prav zato bo po oceni agencije prometni varnosti na avtocestah treba posvetiti večjo pozornost. Sami med drugim predlagajo t. i. avtocestno policijo oz. dodatno kadrovsko okrepitev policije, ki bo specializirana za delo na avtocestah, ter za širitev sekcijskega merjenja hitrosti na celotnem avtocestnem omrežju.

Györkös Žnidarjeva: Okrepiti je treba prometno policijo

Po besedah ministrice za notranje zadeve Vesne Györkös Žnidar na stanje prometne varnosti vpliva vedno več dejavnikov, odgovornost za njeno zagotavljanje pa je razpršena na več organov. “Eden je seveda policija, so pa potem tu še ministrstvo za infrastrukturo, agencija za varnost cestnega prometa in tudi druge institucije,” je v pogovoru za STA povedala ministrica.

“Kar se tiče policije, je njena skrb, da se okrepi prometna policija, kar je po našem mnenju edina prava pot. Torej da se kadrovsko opolnomočijo postaje prometnih policij in da se okrepijo specializirane enote za nadzor prometa, ki bodo nato še bolj intenzivno izvajale tudi nadzor na avtocestah. Da bi vzpostavili posebno avtocestno policijo, pa menim, da ni realno,” je nanizala ministrica.