Manjšinska vlada zmedeno in neusklajeno vesla v čolnu, ki se vrti v krogu, je postopek priprave proračuna ponazorila Anja Bah Žibert (SDS). Proračun je povsem brez pravih prioritet, je ugotovila in dodala, da zapostavlja predvsem dve pomembni skupini, to so mladi in upokojenci.

“Odločili ste se za črn scenarij, čeprav imate najbogatejši proračun,” je nadaljevala poslanka SDS, Andreja Zabret (LMŠ) pa ji je odgovorila: “Vlada se ni odločila za črn scenarij, ampak se je odločila za svetlo prihodnost.”

Tudi Nik Prebil (LMŠ) je proračun za leto 2020 pohvalil kot razvojno in socialno naravnanega. “Tisti, ki tako radi poudarjajo, kako je proračun nesocialen in slabo razvojno naravnan, živijo v svojem svetu, ali pa ne razumejo koncepta sociale in razvoja,” je dejal.

Za socialne transferje se denimo namenja 155 milijonov evrov več denarja, je povedal Prebil, medtem ko je Luka Mesec (Levica) vladi očital, da se postavke za socialne pomoči znižujejo.

V opoziciji s predstavljenim proračunom za leto 2020 niso zadovoljni in predlagajo kar nekaj prerazporeditev, med drugim za železnice, stanovanja, domove za starejše, okoljsko politiko …

Boris Doblekar (SDS) je poslance pozval, naj dajo več denarja tudi občinam. Z zvišanjem povprečnine, kot se je v petek strinjal tudi odbor DZ za finance, bi imele občine na voljo več denarja za nujno potrebne investicije, kot so šole, vrtci, športne dvorane, je menil.

Čeprav bi si tudi sam želel višjo povprečnino za občine, pa je Franc Kramar (SAB) opozoril, da v proračunu teh sredstev ni. “Poješ lahko le toliko marmelade, kot si jo pripravil za ozimnico,” je opozoril tudi Jože Lenart (LMŠ). Višino povprečnine sicer ureja zakon o izvrševanju proračunov, ki ga bo DZ predvidoma obravnaval v sredo.

K predlogu proračuna za leto 2020 so poslanske skupine opozicije vložile 64 dopolnil, s katerimi bi predvideno porabo prerazporedili na programe, ki se jim zdijo zapostavljeni. Odbor DZ za finance je v petek podprl tri, a finančni minister Andrej Bertoncelj je danes dejal, da tisti, ki za obnovo gorenjske železniške proge namenjata dodatnih 90 milijonov evrov, jemljeta večji del denarja tam, kjer ga ni.

Proračun za leto 2020 je sicer najvišji doslej: odhodki so določeni v višini 10,358 milijarde evrov, v državno blagajno pa naj bi se steklo 10,773 milijarde evrov. Proračunski presežek bo tako znašal 415 milijonov evrov.

Še višje so številke v predlogu proračuna za leto 2021, ki se mu DZ posvetil v nadaljevanju seje. Odhodki se bodo povzpeli na 10,450 milijarde evrov, ob 11,111 milijarde evrov pričakovanih prihodkov pa naj bi presežek dosegel 656,6 milijona evrov.

“Ta presežek je posledica zgrešene politike, da je treba nenehno varčevati,” je menil Miha Kordiš (Levica). V času debelih krav je treba investirati, je pozval in se tudi sam zavzel za obnovo gorenjske železnice, če res želimo, da se potniški promet preusmeri s ceste na železnico. Levica bi dala več denarja med drugim tudi za stanovanjsko politiko in domove za starejše.

Številne predloge za povečanje porabe bi lahko podprli, če bi razrahljali fiskalno pravilo, je menil Samo Bevk (SD). S tem bi lahko zagnali nove investicije tudi na preostali mreži državnih cest in železniškega omrežja, je dejal in slovenskemu fiskalnemu pravilu očital, da je najbolj strogo v EU.

“Proračun mora biti varčen,” je nasprotoval Branko Grims (SDS), Monika Gregorčič (SMC) pa je fiskalno pravilo branila z besedami, da je v razmerah manjšinske vlade in v obdobju zniževanja gospodarske rasti še kako pomembno orodje za brzdanje apetitov posameznih strank, ki “nekatere kar tekmujejo pri tem, katera bo določenim skupinam ponudila več t.i. bonbončkov”.