“Veliko upanje in perspektivo je moč zaznati v pospešenem postopku cepljenja prebivalstva. To namreč daje veliko večjo gotovost kot pa testiranje,” je glede obetov za sproščanje omejitev pri potovanjih dejal Šter.

Testiranje na novi koronavirus je po njegovih besedah zelo relativen prikaz posameznikovega zdravja. Medtem pa cepljenje proti covidu-19 vsaj za nekaj časa – recimo za približno pol leta ali pa mogoče še malo dlje – vendarle dokazuje, da posameznik ni bolan.

Predlog Grčije za uvedbo standardiziranega potrdila o cepljenju proti covidu-19, ki bi prispevalo k oživiti potovanj v Evropski uniji, se vodji konzularne službe na MZZ zdi zelo dobra ideja. “Ampak od ideje do realizacije je kar zahtevna pot in precej korakov je treba narediti,” je izpostavil.

Med drugim je treba določiti format tega potrdila. Zagotoviti je treba tudi, da bo potrdilo kredibilno, saj “bo zanimivo za tiste, ki služijo s potovanji ali pa s preskrbo z manj kredibilnimi dokumenti te vrste”, je posvaril Šter.

EU se mora po njegovem mnenju ustrezno pripraviti na to in akterjem s tega področja omogočiti izvajanje ustreznih aktivnosti, ki bodo omogočile začetek potovanj. Ti akterji so turistične organizacije, tisti, ki opravljajo mejni ali letališki nadzor, ter letalski in drugi prevozniki.

“To bo začetek procesa, ki bo verjetno trajal kar nekaj časa. To se ne bo spremenilo z enkratnimi gestami, ampak bo treba precej dela. In zlasti, pri čemer smo prav tako na preizkušnji, bo potrebna velika stopnja medsebojnega zaupanja. Države morajo vzpostaviti sistem, pri katerem bodo verjele, da je na drugi strani nekdo, ki mu lahko zaupajo, da je svoje delo opravil celovito in dobro,” je pojasnil vodja konzularne službe.

Če bi se vsi zares zelo intenzivno lotili tega sistema izdaje potrdil in če bi postopek cepljenja potekal optimalno, je mogoče prve rezultate na področju sproščanja omejitev potovanj pričakovati že poleti, je dejal. Vendar pa je to “strašno ambiciozen cilj”.

Za vzpostavitev standardiziranega potrdila o cepljenju bo potrebnega veliko usklajevanja med državami članicami, ki v zadnjih dneh uvajajo različne spremembe na svojih mejah, da bi bolje nadzorovale širjenje novega koronavirusa.

Za vstop v Avstrijo je denimo od petka obvezna elektronska registracija, pri čemer velja nekaj izjem, tudi za dnevne migrante. Poleg imena, datuma rojstva in elektronskega naslova je treba navesti tudi domači naslov ter naslov, kjer bo posameznik bival v Avstriji. Vpisati je treba še datum vstopa in morebitnega predvidenega izstopa iz države ter navesti države, v katerih je bil posameznik v zadnjih desetih dneh.

To je po Šterovem mnenju zagotovo ukrep, ki je mišljen dobro, je selektiven, ni pa usklajen s preostalim evropskim prostorom.

Režim na meji je nekoliko spremenila tudi Hrvaška, ki je podaljšala prepoved vstopa z namenom nenujnih potovanj. Obenem so v petek uvedli nekatere posebne ukrepe za države, v katerih se je pojavil novi sev koronavirusa.

Potniki iz teh držav pri vstopu na Hrvaško potrebujejo negativen izvid testa PCR, ki ni starejši od 48 ur. Kljub temu morajo v obvezno samoizolacijo za 14 dni. To je mogoče skrajšati s predložitvijo novega negativnega izvida.

Ob prihodu iz Slovenije je treba še naprej predložiti negativen rezultat testa, ki ni starejši od 48 ur, s čimer se potnik izogne obvezni samoizolaciji.

Tudi Nemčija se je odločila za zaostritev ukrepov na mejah. Tako morajo vsi, ki so bili v zadnjih desetih dneh v državi s seznama tveganih območij, na katerem je tudi Slovenija, od četrtka najkasneje 48 ur po vstopu v Nemčijo predložiti negativen izvid testiranja.

Za potnike, ki so bili na tveganih območjih kadarkoli v desetih dneh pred vstopom v Nemčijo, je po prihodu v državo obvezna 10-dnevna karantena. Predčasno jo je mogoče prekiniti po najmanj petih dneh z negativnim rezultatom testa na prisotnost virusa sars-cov-2, piše na spletni strani slovenskega veleposlaništva v Berlinu.

Konkretna pravila o izvajanju karantene in izjeme od karantenske obveznosti pa določajo posamezne zvezne dežele, še poudarjajo.

Slednje je izpostavil tudi vodja konzularne službe na MZZ. “Zato mi vsakomur svetujemo, da se pozanima, da zbere informacije,” je poudaril.

Te je mogoče pridobiti na spletni strani ministrstva, potniki pa se lahko povežejo tudi s slovenskim veleposlaništvom v tisti državi ali veleposlaništvom države, ki je pristojno za Slovenijo, je povedal Šter. Informacije glede prehajanja slovenske meje pa je mogoče pridobiti na kontaktnih točkah policije.

Na konzularni službi sicer vsakomur, ki jih vpraša, kam lahko potuje, in ga zanimajo ukrepi na mejah ali pa v posameznih državah, svetujejo, naj najprej razmisli o namenu potovanja. Dopustna so med drugim potovanja iz zdravstvenih ali nujnih poslovnih razlogov.

So pa nameni, ki trenutno niso niti dobrodošli niti priporočljivi, včasih tudi niso dopustni, je povedal Šter. Na primer turistični namen potovanja ni sprejemljiv niti za slovenske oblasti, prav tako pa sosednje države ne sprejemajo turistov, je poudaril. “Kdor se zanima za tak tip potovanja, mu svetujemo, da naj mogoče to prestavi na kasnejši čas,” je sklenil.