Če bo zmagal republikanski kandidat Trump, njegova soproga Melania napoveduje, da bo tradicionalna prva dama ZDA v slogu Jackie Kennedy ali Betty Ford. Možu bo stala ob strani in mu ne misli vsiljevati svojih političnih pogledov.
Se bo pa Melania Trump, če bo postala prva dama, vsekakor zapisala v zgodovino kot prva ameriška prva dama po Angležinji Louise Adams z začetka 19. stoletja, ki ni bila rojena v ZDA. 46-letna Sevničanka je s Trumpom poročena od leta 2005, imata sina Barrona, ki mu sama pravi mini Trump.
Na drugi strani se bo zagotovo v zgodovino zapisal tudi Bill Clinton, če bo njegovi ženi uspelo premagati newyorškega milijarderja. Postal bo namreč prvi zakonec predsednika ZDA, ki ni ženska, pa tudi prvi bivši predsednik, ki se bo na nek način vrnil na položaj v Belo hišo.
S tem pa se odpira več vprašanj, na primer kako se ga bo sploh imenovalo – bo prvi gospod, prvi mož ali kako drugače? Vsekakor bo Clinton kot bivši predsednik še naprej imel naziv “predsednik” in tako bosta v Beli hiši dejansko “predsednica Clinton in predsednik Clinton”, pri čemer v angleščini seveda ni razlike med moškim in ženskim poimenovanjem.
Clintonova se, kot sta izpostavljala med predvolilno kampanjo, doslej s tem vprašanjem nista posebej ukvarjala.
“Prvi dedec, prvi kolega, prvi gospod, nisem si čisto na jasnem,” je dejala Hillary Clinton v neki pogovorni oddaji. Clinton sam pa se je pošalil, da bi bil lahko “prvi poba”.
Položaj prve dame v ZDA sicer ni formaliziran oziroma uradno definiran, vendar žene predsednikov praktično že vse od prve – Marthe Washington – igrajo pomembno vlogo tako v političnem kot družabnem življenju ameriške družbe.
Naziv sam se je uveljavil šele v 30. letih 20. stoletja, spreminjale so se tudi naloge predsednikove soproge. V prvi vrsti je gostiteljica v Beli hiši in načeloma skrbi za njeno delovanje in opremo. Ima tudi kopico ceremonialnih dolžnosti, ko spremlja predsednika na njegovih poteh ali ko gosti njegove goste. V pomoč pri izvajanju nalog ji je urad prve dame s številnim osebjem in strokovnjaki.
Po drugi strani pa so prve dame predvsem v modernem času postale pomembne zagovornice socialno šibkih in se politično udejstvujejo v zvezi s številnimi družbenimi vprašanji. Tako se je Hillary Clinton kot prva dama vneto zavzemala za zdravstveno reformo, ki je sicer propadla. Prav tako je s položaja prve dame kandidirala za senatorko v New Yorku in bila leta 2001 tudi izvoljena.
Pred njo je Barbara Bush (žena Georgea Busha starejšega) promovirala večjo pismenost, Nancy Reagan pa je ustanovila kampanjo za boj proti drogam “Recite ne” (Just say no). Tudi Laura Bush (žena Georga Busha mlajšega) je bila aktivna pri vzpodbujanju enakopravnosti žensk in pismenosti otrok, Michelle Obama pa se je posvetila predvsem podpori družinam ameriških vojakov in boju proti otroški debelosti.
V ameriški zgodovini ima kot prva dama posebno mesto Eleanor Roosevelt. Prva dama z najdaljšim stažem (1933-1945) je bila aktivna borka za človekove pravice in borka proti rasizmu. Pomembno je definirala in oblikovala vlogo prve dame. Bila je prva, ki je imela redne novinarske konference, svojo kolumno v časopisu, tedensko oddajo na radiu in bila je prva, ki je nagovorila nacionalno strankarsko konvencijo.
Po smrti moža Franklina D. Roosevelta je bila sedem let tudi prva ameriška delegatka v ZN. Tedanji predsednik Harry Truman jo je celo poimenoval “prva dama sveta” in tudi sicer je bila v svetu deležna velikega spoštovanja.
Po drugi strani so prve dame pogosto vplivne na modnem področju. Jackie Kennedy je bila svetovna modna ikona. Velik interes mediji kažejo tudi za stil oblačenja Michelle Obama, kot nekdanja manekenka pa veliko zanimanja na tem področju že zdaj zbuja tudi Melania Trump.
Bill Clinton se bo v tradicionalni vlogi prvega zakonca najbrž težko znašel, menijo komentatorji, ki ga ne vidijo kot tistega, ki bi izbiral porcelan v Beli hiši, skrbel za cvetlične aranžmaje ali organiziral sprejeme in večerje za tuje dostojanstvenike. Verjetno bo zato večina tovrstnih nalog padla na njuno hčer Chelsea, podobno kot v času, ko je Hillary kandidirala za senatorko, menijo komentatorji v ameriškem tisku.
Tudi sicer to ni nič nenavadnega, saj se je tovrstno prelaganje dolžnosti dogajalo že v preteklosti. Če je bil namreč kateri od predsednikov samski ali vdovec ali pa če prva dama ni mogla opravljati svojih dolžnosti, so njene naloge običajno prevzele sorodnice ali prijateljice.
Clintona verjetno čaka več dela v vlogi svetovalca morebitne predsednice, morda bo celo prevzel kako formalno vlogo v administraciji Hillary Clinton. Tudi to bilo prvič, da bi se bivši predsednik ZDA v modernih časih vrnil v aktivno politiko.