Na dnevnem redu pogovorov v četrtek in petek bo vrsta odprtih vprašanj, ki obremenjujejo v zadnjem času precej napete odnose med velikima silama. V ospredju bodo gotovo napetosti v vzhodni Aziji zaradi severnokorejskega oboroževalnega programa. Trump je pred srečanjem s Xijem opozoril, da so ZDA pripravljene same ukrepati proti Severni Koreji, če Kitajska ne bo povečala pritiska na režim v Pjongjangu.

Kitajski zunanji minister Yang Jiechi je v telefonskem pogovoru z ameriškim državnim sekretarjem Rexom Tillersonom pred srečanjem na Floridi poudaril, da bodo pogovori med voditeljema velikega pomena za razvoj dvostranskih odnosov ter svetovni mir, stabilnost in blaginjo.

Tillerson je pristavil, da bo vrhunsko srečanje izjemno pomembno za prihodnost ameriško-kitajskih odnosov.

Še pred nekaj tedni si je bilo težko predstavljati, da bi Trump in Xi sedla za isto mizo. Odnosi med največjima gospodarskima sila na svetu so se namreč precej zaostrili, odkar se je v Belo hišo vselil Trump.

Novi ameriški predsednik je oblasti v Pekingu razjezil, ker je pod vprašaj postavil spoštovanje politike “ene Kitajske”, ki je temelj odnosov med državama. Kitajski je zagrozil tudi s trgovinsko vojno. Slab prvi vtis je popravil spravljiv telefonski pogovor med Trumpom in Xijem sredi februarja, med katerim je ameriški predsednik potrdil ameriško zavezo politiki “ene Kitajske”.

Trump je sicer minuli teden na Twitterju zapisal, da ga čaka zelo težko srečanje s kitajskim predsednikom. “Ne moremo več imeti ogromnega trgovinskega primanjkljaja in izgubljati delovnih mest,” je napisal.

Od predstavnikov svoje administracije je prav tako zahteval, naj razkrijejo “goljufe”, odgovorne za skoraj 50 milijard dolarjev ameriškega trgovinskega primanjkljaja na mesec. Kot je dejal, se bodo države ali podjetja, ki kršijo pravila, soočili z zelo resnimi posledicami.

Ameriški predsednik sicer ni nobene države navedel poimensko, je pa v preteklosti večkrat obtožil Kitajsko, da manipulira s svojo valuto, s čimer favorizira svoje izvoznike. Azijska sila njegove obtožbe odločno zavrača.

Trump je v nedavnem pogovoru za Financial Times opozoril, da ne bo dobro za nikogar, če Kitajska ne bo uporabila svojega vpliva na režim v Pjongjangu, da bi pomagala ZDA. Severna Koreja je v zadnjem času pospešila svoj oborožitveni program, izvedla je več raketnih testov, zadnjega prav danes, lani pa tudi dva jedrska poskusa. Peking, ki ne skriva nezadovoljstva z obnašanjem Pjongjanga, je do konca leta ustavil uvoz premoga iz Severne Koreje.

Kitajska se zavzema za oživitev šeststranskih pogajanj o severnokorejskem jedrskem programu, na katerih so sodelovale ZDA, Kitajska, Japonska, Rusija in obe Koreji. Peking je predlagal, da bi Pjongjang zamrznil svoje jedrske in raketne dejavnosti, ZDA in Južna Koreja pa v zameno ne bi več izvajali skupnih vojaških vaj.

Še eno vroče vprašanje v ameriško-kitajskih odnosih je Južnokitajsko morje, po katerem tečejo pomembne mednarodne trgovinske poti. Kitajska, ki si skoraj v celoti lasti domnevno z naravnimi viri bogato morje, krepi vojaško navzočnost na tem strateško pomembnem območju. Dele morja hočejo zase tudi Filipini, Brunej, Malezija, Vietnam in Tajvan.

Odkar je Trump prevzel položaj, se o vprašanju Južnokitajskega morja še ni izrekal, sta pa Tillerson in Trumpov glavni strateg Steve Bannon namignila na možnost ameriškega vojaškega posredovanja na območju.