Kot je za STA pojasnil Umek, v Sloveniji sicer ni veliko število umorov in ubojev, največ jih je ravno znotraj družinskega kroga, a so tako ekstremna oziroma množična dejanja, kot je bilo ponedeljkovo, redka. Razlogi za takšne tragedije so po njegovih navedbah zelo različni. Lahko so povezani z zapuščino ali drugimi neurejenimi družinskimi razmerami (tudi nasiljem), ki v nekem trenutku eskalirajo. Lahko pa je predvsem pri mladih razlog osebna stiska, če se ne počutijo sprejete, če se počutijo zaničevane, če menijo, da starši dajejo prednost drugemu otroku. Osebna stiska je lahko povezana tudi s finančnimi razlogi, izgubo službe, alkoholom, drogami, je naštel Umek.
Za ponedeljkov primer z Janč, ko je 22-letnik ubil starša in sestro, nato pa sodil še sebi, je po Umkovem mnenju težko reči karkoli o razlogih, če ne poznamo okoliščin. Dodal je le, da bi lahko šlo za nasilje, glede na to, da je imela sestra še toliko možnosti, da je poklicala policijo, in da je imel storilec dostop do orožja, ki je bilo doma.
Ob tovrstnih dogodkih so pogoste izpovedi sosedov, da takega dejanja od storilca ne bi pričakovali, da nič ni kazalo na to. Tudi v ponedeljkovem primeru je policija sporočila, da storilca doslej še ni obravnavala za kazniva dejanja, prav tako nima podatkov, da bi imeli znotraj družine kakšen spor. “Vse, kar se dogaja v družini, se pri nas skriva, ostane za štirimi stenami,” je slovensko značilnost opisal Umek.
Na vprašanje, ali bi bilo mogoče zaznati težave in tragedijo preprečiti, je odgovoril, da bi to, da je nekaj narobe, lahko najbolj zaznali starši, ampak da ti v nekaterih primerih stvari ne jemljejo preveč resno ali pa jih poskušajo urediti na nepravi način, na primer s pritiski, grožnjami, zato lahko potem te stvari eskalirajo. V nekaterih primerih starši tudi ne prosijo denimo za strokovno pomoč, ker bi bila to lahko sramota za celo družino. “Dokler ne bomo zvedeli, kaj se je prej dogajalo v družini, ne bomo mogli pravzaprav nič kaj dosti povedati o tej tragediji,” je poudaril psiholog.
Opozoril je, da lahko v primeru zavrte agresivnosti ta ob kakem dogodku privre na dan in se potem nekdo znese nad svojimi bližnjimi, lahko tudi v afektu, ter se šele potem zave, kaj je naredil. Zato po njegovih besedah ni nič nenavadnega, da si storilec v teh primerih sodi sam ali da tudi sam pokliče policijo, če se svojega dejanja zaveda in ima vsaj malo občutka vesti. To se pogosto zgodi predvsem v primeru razdrtih partnerskih odnosov, ko moški ne prenese, da je nekdanja partnerka z drugim, zato ubije njo in nato še sebe, za kar je šlo verjetno tudi v nedavnem koprskem primeru, je pojasnil Umek.
Družinski umori so po njegovih besedah pogosto povezani z doživljanjem stresa v družinskem okolju, storilci pa niso nujno agresivni. Kot je pojasnil, so med tudi taki, ki so bolj ali manj mirno živeli, morda gre za bolj introvertirane tipe osebnosti, ki navznoter rešujejo svoje stiske in težave, ko pa tega ne zmorejo več, eskalirajo.
Umek ponedeljkove tragedije ne želi povezovati z aktualnimi razmerami, saj o njenih okoliščinah praktično ne vemo nič. “Res pa je, da so razmere drugačne,” je dejal in navedel primere tistih, ki so izgubili službo ali se ne morejo sprijazniti z zaporo življenja, saj so se prej več družili z drugimi, zdaj pa so doma. Lahko pride do nekih težav, ki se bodo verjetno v prihodnosti še pokazale predvsem pri mladih, pri tistih, ki so zgubili službo in imajo hude finančne probleme, je pojasnil. Toda to po njegovih besedah ne more biti poglaviten razlog za tovrstna posameznikova dejanja, “vedno moramo iskati več razlogov”.
