Kot so zapisali v društvu psihologov, se učenci ob vračanju v šolo zaradi številnih vpeljanih preventivnih ukrepov vračajo v okolje z bistveno drugačnimi pravili, kot so veljala pred epidemijo. Predpostavljajo, da so bili v času izvajanja pouka na daljavo v ospredju predvsem spoznavni cilji, ob vračanju učencev v šolo pa je še toliko bolj pomembno zadovoljevanje njihovih potreb po stikih z vrstniki in po čustveni varnosti, prav tako pa tudi upoštevanje primanjkljajev in razlik v socialnih in čustvenih spretnostih med učenci, ki so nastali v času šolanja na daljavo in ki se bodo ob zahtevani fizični distanci v novih razmerah šolanja še povečevali.
Po njihovih navedbah pedopsihiatri poročajo, da se je že v prvih 14 dnevih karantene povečalo število samopoškodbenih vedenj in samomorilnih poskusov pri mladostnikih, ki izhajajo iz rizičnih družin. Hkrati so v teh družinah zaznali tudi več agresivnega vedenja.
V društvu psihologov so kot pomembno poudarili, da učitelji in svetovalni delavci na šoli učencem skozi pogovor pojasnjujejo trenutne razmere brez olepševanja situacije, povečevanja panike in negotovosti ter z zaupanjem drug drugemu poskrbijo za to, da so učenci v šoli na “človeški način”. “Zagotavljanje teh ukrepov naj bo življenjsko in z mero ‘zdravega’ razuma, pravila pa smiselna, če želimo, da jim učenci (in učitelji) sledijo,” so navedli.
Opozorili so tudi, da bo pri presojanju učinkovitosti pouka na daljavo veljalo imeti pred očmi učinkovitost doseganja tako izobraževalnih kot vzgojnih ciljev. “Vidik šole kot prostora socialnega in čustvenega učenja je bil v več kot dveh mesecih izvajanja pouka na daljavo močno okrnjen oziroma je ponekod povsem umanjkal, zato mu je treba sedaj, ko se otroci in mladostniki vračajo v učno okolje, posvetiti dodatno oziroma posebno pozornost,” so zapisali. Kot primer so navedli dovolj dovolj časa za pripovedovanje in poslušanje izkušenj, pogovore o čustvih in doživljanju, igre/delavnice o spoprijemanju z izjemnimi situacijami.
Doslej predvidena rešitev, da bi učenci od 4. do 8. razreda šolsko leto zaključili na daljavo, po mnenju psihologov pomeni, da se bodo razlike tako v njihovem znanju kot socialnih in čustvenih spretnostih ter učni motivaciji zelo verjetno še naprej povečevale.
Opozorili so tudi, da učenci drugega triletja še niso sposobni samostojno obvladovati vseh zahtev, ki jih prinaša pouk na daljavo. Ob tem so omenili tudi veliko angažiranost staršev, ki so “morali šolanje na daljavo marsikje spremeniti v koncept šolanja na domu”.
Po mnenju psihologov je strokovno nesprejemljiva rešitev, da dodatna strokovna pomoč še naprej poteka na daljavo. Opozorili pa so še na problematiko izobraževanja nadarjenih otrok in mladostnikov na daljavo, ki ostajajo bolj ali manj neopaženi in na obrobju vzgojno-izobraževalne skrbi.
“Podpiramo vrnitev vseh otrok v šolo ob smiselnem upoštevanju preventivnih ukrepov, ki se nanaša predvsem na higieno rok, prostora in inventarja ter odgovornem vedenju učencev, učiteljev in staršev. Prav tako podpiramo tudi vrnitev čim večjega števila predšolskih otrok v vrtec, saj je prav to za velik delež otrok, še posebej za tiste iz manj spodbudnega družinskega okolja, varovalni dejavnik njihovega razvoja in učenja,” so zapisali.
Nastale razmere v zvezi s covidom-19 med drugim vidijo tudi kot podlago za razmislek o prenovi obstoječih učnih načrtov predmetov v smislu zmanjševanja njihove vsebinske obsežnosti in o opolnomočenju učiteljev za poučevanje na daljavo z uporabo tehnologije.
