Putin se je pogovarjal z voditeljico Megyn Kelly, ki je lani na televizijskih soočenjih predsedniških kandidatov na ameriški televiziji Fox hudo razjezila Trumpa z neposrednimi vprašanji o njegovem obnašanju. Kasneje se je zaradi zapletov s spolnimi nadlegovanji vodilnih pri Foxu preselila na NBC, za katero je v Sankt Peterburgu posnela pogovor s Putinom, ki so ga prikazali v nedeljo zvečer.
Putin je v pogovoru zanikal vse po vrsti. Zatrdil je, da se ni nikoli srečal s Trumpom. “Veliko Američanov nas kdaj obišče. Ali mislite, da o vsakemu zbiramo kočljive informacije, ali kaj? A ste tam vsi izgubili pamet?”, je vprašal Putin in zanikal, da bi imel kdajkoli kakršnekoli odnose s sedanjim predsednikom ZDA.
Putin je tudi zanikal, da bi vedel karkoli o domnevnih poskusih Trumpovega zeta Jareda Kushnerja, da vzpostavi stranski kanal za neposredno zvezo med Kremljem in Belo hišo mimo ameriških diplomatov in obveščevalnih agencij.
“Z veleposlanikom Sergejem Kisljakom sploh nisem govoril o tem. Če bi bilo kaj bistvenega, bi veleposlanik poročal ministru, ta pa meni. Sploh ni bilo nobenih poročil in ni kaj za povedati. Ni bilo nobene razprave o odpravi sankcij ZDA proti Rusiji. Zame je neverjetno, da so iz nič naredili takšno senzacijo,” je povedal Putin.
Vpletanje v ameriške volitve je odločno zanikal in je krivdo skušal zvaliti na ameriške obveščevalne agencije, ki so lani ugotovile, da se je Rusija s hekerji vpletala v ameriške volitve na strani Trumpa.
“Hekerji so zelo sposobni tudi v ZDA in lahko zvalijo krivdo na Rusijo. ZDA so tiste, ki se aktivno vpletajo v volilne kampanje drugih držav. Samo prst daš na zemljevid sveta in najdeš državo, ki se pritožuje o vpletanju ameriških uradnikov v notranje volilne procese,” je dejal ruski predsednik.
Menil je še, da so bili ameriški obveščevalci zavedeni, ali so sami delali to, česar obtožujejo Rusijo. Pri tem je omenil atentat na predsednika ZDA Johna F. Kennedyja in dejal, da če so ameriške obveščevalne agencije ubile predsednika, potem lahko zlahka organizirajo kampanjo zavajanja in krivdo prelevijo na Rusijo.
V ZDA se sicer nadaljuje preiskava vpletanja Rusije v ameriške predsedniške volitve. Posebni tožilec Robert Mueller je nekdanjemu direktorju FBI Jamesu Comeyju dovolil javno pričanje v senatnem odboru za obveščevalne zadeve, ki je predvideno v četrtek. Comey naj bi govoril o pogovorih s Trumpom, preden ga je ta odpustil, domnevno zato, ker ni hotel končati preiskave nekdanjega svetovalca za nacionalno varnost Michaela Flynna v povezavi ruskega vpletanja v volitve in domnevnega sodelovanja Rusov s Trumpovo kampanjo.
Trump naj bi razmišljal, ali Comeyju prepove pričanje s sklicevanjem na tako imenovani izvršni privilegij in nacionalno varnost. Trump bi se lahko na to skliceval le, če bi pričakoval, da pogovori s Comeyjem ostanejo zasebni, vendar pa je sam o njih že toliko javno povedal, da je ta vlak odpeljal.
Senatorji obeh strank so predsednika ZDA v nedeljskih političnih oddajan na ameriških televizijah pozivali, naj Comeyja pusti pričati. Republikanski član senatnega odbora za obveščevalne dejavnosti Roy Blunt je na televiziji Fox povedal, da bo pričanje ključno za odgovor na vse več vprašanj o domnevnem oviranju preiskave.
Na zaslišanje naj bi prišla tudi nacionalni direktor za obveščevalne dejavnosti Dan Coats in direktor agencije za nacionalno varnost (NSA) Mike Rogers. Demokrati naj bi ju vprašali, ali jima je Trump res naročil, naj javno povesta, da ne obstajajo nobeni dokazi sodelovanja med Trumpovo kampanjo in Rusi.
Zaslišana bosta tudi vršilec dolžnosti direktorja FBI Andrew McCabe in namestnik pravosodnega ministra ZDA Rod Rosenstein. V podrobnosti glede same preiskave ne bo šel nihče, ker je ta sedaj v rokah Muellerja.
