Računsko sodišče je revizijo pravilnosti in učinkovitosti ravnanja s hrano izvedlo v Osnovni šoli Šmihel, Osnovni šoli Antona Tomaža Linharta Radovljica, Osnovni šoli Brezovica pri Ljubljani, Osnovni šoli Ivana Skvarče, Osnovni šoli Milojke Štrukelj Nova Gorica in Osnovni šoli Vižmarje Brod.
Osnovni šoli Brezovica pri Ljubljani so izrekli negativno mnenje o pravilnosti ravnanja s hrano, ostalim pa mnenje s pridržkom. Ocenili so tudi, da so vse šole s hrano ravnale delno učinkovito, ter jim podali priporočila za izboljšanje poslovanja na tem področju. Od štirih šol pa so zahtevali še predložitev odzivnega poročila.
Na podlagi opravljene revizije so na računskem sodišču zaključili, da šole učencem sicer ponujajo uravnoteženo prehrano, vendar bi lahko storile več, da bi jo učenci tudi pojedli, ter učinkoviteje ravnale z odpadno hrano. Zavedati pa se je treba, da se odgovornost za lastno zdravje in ustrezno prehranjevanje ter skrb za okolje začne doma, so zapisali na računskem sodišču.
Kot je razvidno iz zbirnega poročila računskega sodišča, so šole v letu 2017 za hrano porabile 64 milijonov evrov, starši pa so v povprečju za šolsko prehrano plačevali po 38 evrov. Velika je bila količina odpadne hrane, in sicer 18 kilogramov na učenca. Šole so nabavile manj kot deset odstotkov ekoloških živil, pri nakupu živil pa niso vedno izbrale najugodnejših ponudnikov. Šole so sicer nabavljale lokalno hrano, a v nasprotju s predpisi.
Obroki so bili večinoma pripravljeni v skladu s smernicami uravnotežene prehrane, šole pa so starše in učence tudi ozaveščale o pomenu zdrave prehrane. V reviziji so sicer opazili različne dobre prakse pri zmanjševanju ostankov hrane, a šole pri tem niso bile dovolj sistematične.
Vse šole so pripravljale obroke v lastnih kuhinjah, vse so nudile malico in kosilo, pet jih je ponujalo tudi popoldansko malico, tri pa zajtrk. Ob tem je računsko sodišče opozorilo, da nekatere šole niso spremljale, ali cene obrokov pokrijejo vse stroške, pri nekaterih pa vseh cen obrokov ni sprejel svet šole.
V revidiranih šestih šolah je bilo v lanskem letu skupaj več kot 72 ton odpadne hrane, v Sloveniji pa nimamo točnih in popolnih podatkov o količini odpadne hrane v osnovnih šolah, je opozorilo računsko sodišče. Ugotovili so, da šole niso spremljale, kaj se z odpadno hrano dogaja, nekatere pa so tudi neustrezno ločevale.
Računsko sodišče je v reviziji sodelovalo z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje in se posvetovalo z Ekologi brez meja ter društvom, ki izvaja program Ekošole. Priporočila šolam pa sta podala kuharska mojstra Bine Volčič in Luka Jezeršek.
