Zaradi ugotovljenih kršitev je računsko sodišče Univerzitetnemu kliničnemu centru (UKC) Ljubljana izreklo negativno mnenje. Sodišče je ugotovilo, da UKC ni na podlagi predhodno izvedenih postopkov javnega naročanja izbral dobaviteljev zdravstvenega materiala v vrednosti 69.443.786 evrov, pri medicinski opremi pa v vrednosti 121.915 evrov.
Nepravilnosti so ugotovili v štirih postopkih oddaje javnih naročil v skupni vrednosti 318.497 evrov. V dveh UKC ni izločil nepopolnih ponudb, v enem postopku pa je izločil popolno ponudbo, poleg tega v enem postopku ni izkazal, da strokovne zahteve izpolnjuje le ponudba dobavitelja, ki je bil povabljen k pogajanjem.
Prav tako ljubljanski UKC ni v roku plačeval računov za opravljene dobave zdravstvenega materiala in medicinske opreme. Pomanjkljivosti notranjih kontrol pa so se pokazale pri plačevanju računov za nabavo zdravstvenega materiala po cenah, ki niso imele podlage v sklenjenih pogodbah, zato je UKC dobaviteljem preplačal dobave za najmanj 10.598 evrov.
Računsko sodišče meni, da je bil UKC v letih 2014 in 2015 pri pridobivanju in upravljanju z medicinsko opremo neučinkovit. Pri načrtovanju nabav ni ugotavljal potreb za daljše obdobje in ni pripravil strategije in večletnih operativnih načrtov. Kriteriji in pogoji, upoštevani za uvrstitev posamezne opreme v letni načrt nabav na ravni zavoda, niso bili izkazani. UKC ni imel izdelanih tehničnih zahtev opreme, ki bi bila primerna za uporabo.
Prav tako ni delovala komisija za standarde, ki naj bi določala, pregledovala in obnavljala minimalne standarde, merila in kriterije za posamezno vsebinsko področje nabav, ki jih morajo izpolnjevati blago, storitve ali gradnje za potrebe UKC Ljubljana.
Tudi za donirano in tujo medicinsko opremo, prevzeto v uporabo, UKC ni imel izdelanih enotnih usmeritev o tem, kdo in na kakšen način določa strokovne standarde, ki jih mora medicinska oprema ob izbiri in sprejemu v uporabo izpolnjevati. Prav tako ni imel vzpostavljenega ustreznega sistema za spremljanje iztrošenosti medicinske opreme kot podlago za učinkovito načrtovanje novih nabav.
Pred začetkom postopkov javnega naročanja medicinske opreme je UKC izvedel analizo trga, k čemur ga je zavezoval tudi interni akt. Nabavili pa so le opremo, ki je bila predhodno predvidena v potrjenem načrtu nabav in so bila zanjo zagotovljena sredstva, v nobenem od internih aktov pa ni bil določen način oziroma proces pridobivanja donirane in tuje medicinske opreme.
Pri več kot tretjini naročil medicinske opreme so bile pogodbe sklenjena več kot šest mesecev pozneje, kot je predvideval terminski načrt.
Ko je na trgu obstajal le en ponudnik medicinske opreme, ljubljanski UKC ni ponovno proučil strokovnih kriterijev in ustreznosti uporabljene vrste postopkov javnega naročanja.
Pred prevzemom donirane in tuje medicinske opreme v uporabo ni ugotavljal, ali opremo dejansko potrebuje, ni ugotavljal, s kakšnim namenom (motivom) so mu lastniki želeli opremo predati v uporabo, ter ni analiziral ali izkazal stroškovne upravičenosti prevzema donirane ali tuje opreme v uporabo, ugotavljajo na računskem sodišču.
Način sprejemanja, označevanja ter evidentiranja donirane in tuje medicinske opreme v uporabi ni bil ustrezen. UKC ni vsak trenutek in na enem mestu zagotavljal podatka o številu in vrsti opreme, s katero je razpolagal, zato ni obvladoval celotnih stroškov poslovanja, ki jih je uporaba opreme povzročala, pomanjkljivo evidentiranje pa je vplivalo tudi na ustreznost načrtovanja potrebne opreme.
Ker ni razpolagal s podatkom o tem, katera tuja medicinska oprema je bila sprejeta v uporabo, tudi izvedba popisa tuje opreme ni omogočala izpolnitve namena popisa medicinske opreme. Prav tako s sestavo komisij za popis tuje opreme UKC ni zagotavljal objektivnega popisa tuje opreme.
UKC tudi ni vedno zagotavljal, da je bila izločena le medicinska oprema, ki ni bila več uporabna. Učinkovitost izrabe opreme je spremljal le za nekaj vrst aparatur, posebne evidence o iztrošenosti posameznega kosa opreme ni vodil, prav tako ni vodil podatkov o skupnih stroških vzdrževanja po posamezni aparaturi niti evidence opreme, s katero bi spremljal celotne stroške, povezane z njeno uporabo, torej stroške materiala, vzdrževanja in rezervnih delov.
Računsko sodišče je od UKC Ljubljana zahtevalo predložitev odzivnega poročil.
