Računsko sodišče je v reviziji ugotovilo, da UKC Ljubljana od leta 2011 do konca 2015 ni zagotavljal, da bi informacijska podpora učinkovito podpirala njegovo delovanje. UKC ima razdrobljeno informacijsko okolje z nepovezanimi rešitvami. Prav tako so kupovali informacijske rešitve, ki so jih začeli uporabljati šele čez več let ali pa sploh ne. Računsko sodišče je pri pregledu poslovanja Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana ugotovilo, da je UKC kupil več informacijskih rešitev, ki so bile deloma ali v celoti razvite posebej zanj in na podlagi znanj njegovih zaposlenih. Hkrati pa so pravice nadgradenj in sprememb informacijskih rešitev ne glede na vlogo UKC pri njihovem nastanku praviloma obdržali zunanji dobavitelji. Zato klinični center ni mogel naročati vzdrževanja in nadgradenj informacijskih rešitev po tistih postopkih javnega naročanja, ki bi mu zagotavljali najugodnejše cene, piše v revizijskem poročilu računskega sodišča. Odhodki UKC za informacijsko podporo so med letoma 2011 in 2014 predstavljali od 1,3 odstotka do 1,7 odstotka vseh njegovih odhodkov oziroma med 5,5 milijona evrov in 7,7 milijona evrov na leto. Od začetka leta 2011 do konca lanskega maja so skupaj znašali okoli 29,5 milijona evrov. K odhodkom za informacijsko podporo UKC je smiselno dodati še nakupe različne strojne opreme in informacijskih rešitev, ki jih je izvedlo ministrstvo za zdravje in so v tem obdobju znašali nekaj več kot 9,1 milijona evrov, še piše v poročilu. Pri pregledu poslovanja UKC je računsko sodišče obenem ugotovilo, da je njihovo delo v veliki meri temeljilo na dokumentaciji v papirni obliki. Poleg tega so morali zaposleni zavoda ročno izpolnjevati številne organizacijske obrazce. Tudi organizacijske enote zavoda si podatkov o pacientu in njegove medicinske dokumentacije med seboj praviloma niso elektronsko izmenjavale, saj zavod ni pripravil ustreznih organizacijskih pravil za upravljanje dostopov do občutljivih osebnih podatkov. Poleg tega so se funkcionalno
