Radićeva je bila ministrica leto dni, od julija 2010 do odhoda stranke Zares iz vlade julija 2011, pred tem pa je bila slabi dve leti državna sekretarka na istem ministrstvu.
Medtem ko je bila kot državna sekretarka zadolžena za druga področja, pa se je pretežni del ministrskega mandata ukvarjala prav s projektom Teš 6. Takrat je bilo odprtih že veliko vprašanj, od vrednosti projekta do pravilnosti vodenja investicije, a je dobivala zelo nezanesljive informacije, zato je vodstvu Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) naročila, naj projekt upočasnijo.
Menila je namreč, da je treba o projektu še enkrat resno premisliti in se odločiti, ali ga ne bi bilo morda bolje ustaviti. “Jaz sem držala investicijo nazaj, dokler se ne zberejo prave in realne informacije,” je poudarila in povedala, da takrat ni bil nihče – niti na vladi, niti v DZ ali kdorkoli drug – odkrito proti projektu Teš 6. “Na tem področju sem bila precej sama,” je obžalovala.
Zadeva bi se lahko razpletla drugače, če bi na njeno stran stopila kakšna politična stranka. “Tako pa sem samo jaz nastopala na televiziji in opozarjala, a drugi so bili tiho: ali s figo v žepu, ali pa so celo podpirali projekt,” je dejala.
Takrat pa so se začeli pritiski in napadi nanjo in na stranko Zares z vseh strani. Pri tem je bil najbolj aktiven sindikat. “V javnosti so me poskušali diskreditirati kot nekoga, ki nima pojma o energetiki,” je dejala in dodala, da tudi na vladi ni dobila nobene podpore.
Namesto tega ji je Bojan Kontič iz koalicijske stranke SD zagrozil z interpelacijo. “Temu ni nihče oporekal, niti iz koalicije niti iz opozicije,” je dejala.
Do interpelacije sicer ni prišlo, a takrat se je začela razpletati njena zgodba na ministrstvu. Ko se je pojavila potreba po državnem poroštvu za 400-milijonsko posojilo za financiranje projekta, se sama s tem ni strinjala, dokler se ne bi preverilo investicije.
“To je bilo moje zadnje dejanje: ko sem na finančno ministrstvo poslala sporočilo, da na gospodarskem ministrstvu državnemu poroštvu nasprotujemo,” je povedala in dodala, da se ji je zdelo kar zamižati in vreči stran 400 milijonov evrov prehudo.
Na vprašanje predsednika komisije Matjaža Hanžka (ZL), kakšna je bila vloga takratnega predsednika vlade Boruta Pahorja, je odgovorila, da je bil prvi, ki jo je spomnil, da se je treba resno ukvarjati s projektom, a je tudi on ni odkrito podprl. “Do interpelacije ni prišlo, a ko je Kontič grozil z njo, je bil predsednik vlade tiho,” je dejala.
Takratna vlada je imela po njenih besedah do projekta pasiven odnos in ni bilo volje, da bi se resno preverilo projekt. “Nisi vedel, ali so sploh zainteresirani, da to poslušajo in o tem razpravljajo,” se je spomnila svojih prepričevanj na sejah vlade, da je treba projekt upočasniti.
