Kot poroča Guardian, ki se sklicuje na raziskavo podjetja Fluvius, je na rekah od Slovenije do Grčije v načrtih ali v teku gradnja okoli 2800 novih jezov. 37 odstotkov naj bi jih zgradili na zavarovanih območjih, kot so območja Natura 2000.
Trenutno gradbeni stroji preusmerjajo vodne tokove na 187 gradbiščih, medtem ko jih je bilo leta 2015 le 61. Čeprav gre večinoma za manjše projekte, od katerih številni tečejo na gorskih območjih, je njihov vpliv na naravo ogromen, je poudaril direktor nevladne organizacije RiverWatch, ki je naročila raziskavo, Ulrich Eichelmann.
“Vodo preusmerjajo stran od rek in za sabo puščajo prazne struge,” je o projektih opozoril Eichelmann. “To je katastrofa za lokalne prebivalce in okolje. Za številne vrste rib in insektov, kot so kačji pastirji, to pomeni konec.” Prav tako so ogrožene številne nove, šele odkrite vrste.
Trenutno v regiji izstopa Albanija, kjer gradijo 81 jezov, v Srbiji jih je v gradnji 30, v Makedoniji 22 in v Bosni in Hercegovini 19. Manj projektov trenutno teče v Sloveniji, na Hrvaškem in v Črni gori, opažajo raziskovalci. V prihodnje pa bo središče dogajanja Srbija, kjer načrtujejo skupno 826 hidroelektrarn.
Albanski energetski minister Damian Gjiknuri je sicer za Guardian poudaril, da država na reki Vjosa načrtuje le dva velika jezova, pa še ta bi s posebnimi rešitvami omogočila prehod ribam. “Te zasnove slonijo na najboljših okoljskih praksah,” je zagotovil.
Vse ostale hidroelektrarne bodo manjše in zato ne terjajo okoljskega dovoljenja. A okoljevarstveniki opozarjajo, da ravno njihova majhnost pogosto pomeni, da zmanjka sredstev za različne preventivne okolju prijazne ukrepe ter da so skupni učinki pogosto zelo resni.
Gjiknuri je sicer pojasnil še, da bo albanska vlada na delu Vjose nad prvim velikim jezom Kalivaci razglasila narodni park, kar bo preprečilo nadaljnjo gradnjo hidroelektrarn na tistem območju.
