Vse se je pred več kot tremi leti začelo kot ideja predsednika Čebelarske zveze Slovenije Boštjana Noča, ki se je sprva zdela smela, a skoraj nemogoča. “Ko smo v čebelarski zvezi dali to pobudo, smo bili deležni nasmehov, češ da Slovenija nima moči prepričati 200 članic ZN. A bil sem prepričan, da ob dobri ideji politika ne bo nasprotovala. Prav to se je zgodilo – svetovni dan čebel je podprl ves svet,” je za STA poudaril Noč.

Svetovni dan čebel na pobudo Slovenije

Slovenija si od leta 2014 prizadeva, da bi 20. maj razglasili za svetovni dan čebel in s tem potrdili pomen tega opraševalca za preživetje človeka. Vlada je na pobudo Čebelarske zveze Slovenije leta 2015 v okviru ZN sprožila postopke za razglasitev svetovnega dne čebel in predlagala resolucijo, ki izpostavlja pomen čebel in drugih opraševalcev.

Podporo pa je v tem času na politični in strokovni ravni iskala po vsem svetu. Ta pot je bila zelo uspešna, saj jo podpirajo vse države ZN, 115 držav pa je tudi sopodpisnic resolucije oziroma t.i. kosponzoric, med njimi tudi največje, kot so ZDA, Kanada, Kitajska, Rusija, Indija, Brazilija, Argentina, Avstralija ter vse države EU.

Države slovensko ponudbo podpirajo tudi zato, ker v njej vidijo enega od temeljev za povečano proizvodnjo hrane in boj proti lakoti. Čebela in čebelarstvo je po mnenju ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejana Židana panoga, kjer smo najboljši. Meni, da je to eno redkih področij, kjer lahko rečemo, da smo velesila.

A Noč opozarja, da je svetovni dan samo prva etapa. “Dan ni namenjen temu, da bomo praznovali praznik čebel, ampak predvsem da se bo svet zavedal pomena čebel in da bomo ustvarili pogoje, da bodo čebele sploh lahko preživele. Sprejeti bo treba ukrepe, da bodo čebele nadaljevale svoje poslanstvo, saj je vsaka tretja žlica hrane odvisna od opraševalcev,” je še dodal Noč.

Čebele v zadnjem obdobju na območju intenzivnega kmetijstva vse bolj ogrožajo okoljske nevarnosti. Njihovo naravno okolje se krči, pogoji za preživetje pa postajajo vse slabši. Medovita območja izginjajo zaradi vse številčnejših monokultur ter spremenjene in intenzivnejše tehnologije obdelovanja monokultur in obdelovanja travišč, ki čebelam le v kratkih obdobjih zagotavljajo potrebno hrano.

Ob tem si Noč želi, da bi bila razglasitev tudi gospodarska priložnost za Slovenijo. Podobno kot blagovna znamka Mozart za Avstrijo – da noben turist ne bi odšel iz Slovenije brez vsaj enega čebeljega izdelka.

Slovenija po številu čebelarjev v vrhu EU

V Sloveniji se po podatkih zveze ukvarja s čebelarstvom več kot 10.000 čebelarjev, ki v povprečju čebelarijo s po 16 panji čebel. Po številu čebelarjev na 1000 prebivalcev je Slovenija s skoraj petimi čebelarji v samem vrhu držav članic EU.

Po zadnjih ocenah je v EU več kot 600.000 čebelarjev. V letu 2015 so pridelali skoraj 270.000 ton medu, vendar to zagotavlja le približno 60-odstotno samooskrbo. Čebelar v EU čebelari v povprečju s 26 panji. Največji čebelarji so v Španiji, ki imajo povprečno več kot 103 panje na čebelarja, najmanjši pa na Irskem, kjer imajo povprečno pet panjev na čebelarja.

Na svetu se po ocenah Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) v zadnjih letih pridela več kot 1,5 milijona ton medu. V zadnjih letih se prireja medu močno povečuje predvsem v Aziji, v Evropi pa nekoliko upada.

Slovenija skrbi za ohranitev kranjske sivke, ki je avtohtona pasma čebel. Gre za eno najbolj razširjenih pasem v svetovnem merilu. Za vsak nabrani kilogram medu obišče čebelja družina več kot štiri milijone cvetov in pri tem preleti skoraj 200.000 kilometrov.

Slovesno ob razglasitvi svetovnega dneva čebel

Razglasitev svetovnega dneva čebel bo slovenska delegacija na čelu z Židanom obeležila v New Yorku s slovesnim sprejemom v stavbi Združenih narodov za diplomate držav članic ZN, medije in Slovence v ZDA. Na svetovni dan čebel bo opozorila tudi z razstavo interaktivnega paviljona Čebelji svet, ki poteka do 22. decembra v stavbi ZN.

Obeležitev prvega svetovnega dne čebel bo prihodnje leto 20. maja sestavljena iz slovesne proslave, mednarodne ministrske konference ter svetovnega srečanja na temo, kako pomagati čebelam.

Vzporedno s pripravami na prvi svetovni dan čebel pa nastaja tudi program odličnosti v čebelarstvu, ki bo temeljil na štirih stebrih, in sicer odličnosti v čebelarski tehnologiji, odličnosti v zdravstvenem varstvu čebel, odličnosti v raziskovalni dejavnosti in odličnosti pri organiziranosti čebelarjev.

Prepoznavnost, predvsem pa strokovnost in kompetence slovenskih čebelarjev prinašajo povečano zanimanje različnih držav za slovensko znanje. Zato so že stekle priprave za ustanovitev slovenske čebelarske akademije. Ta bo organizirana kot oddelek Kmetijskega inštituta Slovenije, s sedežem v Čebelarskem domu v Lukovici in bo združevala slovensko čebelarsko znanje vseh institucij. V okviru akademije bodo slovenski in najverjetneje tudi drugi strokovnjaki podajali znanje, izkušnje in kompetence. Po navedbah Židana je že sedaj veliko povpraševanje po enodnevnih, tedenskih in celo večtedenskih izobraževanjih posameznikov in skupin.

Čebelarstvo, danes v Sloveniji tradicionalna kmetijska dejavnost, je bilo sicer v pisni obliki prvič omenjeno v Slavi vojvodine Kranjske; tam je bilo čebelarstvo na Kranjskem tudi prvič obširneje predstavljeno.