Posebna komisija, ki jo je ustanovila nemška vlada, je ta teden odločila, da mora četverica nemških energetskih velikanov za razgradnjo jedrskih central, natančneje za prevoz in skladiščenje radioaktivnih odpadkov, plačati dodatne 6,3 milijarde evrov. Podjetja opozarjajo, da je zanje to trenutno preveliko breme. Naloga komisije, ki jo sestavljajo predstavniki vlade, sindikatov, gospodarstva in civilne družbe, je zagotoviti, da bodo podjetja, ki upravljajo z jedrskimi elektrarnami, dolgoročno pokrila stroške njihove razgradnje in s tem minimizirala tveganja za davkoplačevalce. Nemčija se je namreč po jedrski katastrofi v japonski Fukushimi, ki je sledila katastrofalnemu potresu in cunamiju marca 2011, odločila, da do leta 2022 opusti proizvodnjo elektrike iz jedrske energije. Štirje nemški energetski velikani – Eon, RWE, Vattenfall in EnBW – so v ta namen že oblikovali rezervacije v višini 40 milijard evrov. A stroški razgradnje nukleark – od leta 2011 so jih ustavili devet od tedanjih 17 še delujočih – so po poročanju nemške tiskovne agencije dpa ocenjeni više. Do leta 2099 naj bi tako razgradnja elektrarn in upravljanje z nevarnimi odpadki stala 48 milijard evrov. Komisija je ta teden odločila, da mora omenjena četverica podjetij zaradi tega plačati določeno premijo. Za prevoz in skladiščenje radioaktivnih odpadkov bodo tako v skladu s tem sklepom v poseben državni sklad morala nakazati 23,3 milijarde evrov. Do zdaj so za namen upravljanja z odpadki oblikovala za 17 milijard evrov rezervacij, kar pomeni, da gre za premijo v višini 6,3 milijarde evrov. A s tem bi podjetja tveganja in breme ravnanja z nevarnimi radioaktivnimi odpadki prenesla na državo, njihova naloga pa bi ostala razgradnja reaktorjev. Sklep vladne komisije je po poročanju dpa kompromis med ponudbo podjetij in prvotnimi predlogi vlade, a vseeno v četverici energetskih družb opozarjajo, da predstavlja številka glede na trenutne zahtevne razmere v energetiki in drago prestrukturiranje družb na nove vi
