Znanstveniki so med letoma 1983 in 2016 preučevali najvišjo dnevno toploto in vlažnost v več kot 13.000 mestih po svetu. Pri tem so mejnik za izredno vročino postavili pri 30 stopinjah Celzija, ugotovitve raziskave povzema francoska tiskovna agencija AFP.

Raziskovalci so nato primerjali vremenske podatke s statistiko prebivalstva mest v istem 33-letnem obdobju. Če bi sešteli dneve izredne vročine, ki jim je bil izpostavljen vsak od prebivalcev teh mest, bi jih leta 1983 našteli 40 milijard letno. Tri desetletja kasneje pa bi jih našteli 119 milijard letno.

Cascade Tuholske z newyorške Univerze Columbia in vodilni avtor raziskave je pojasnil, da dvig “povečuje obolevnost in umrljivost”.

“To vpliva na zmožnost ljudi za delo in ima za posledico nižjo gospodarsko uspešnost. Poslabšuje tudi že obstoječe zdravstvene razmere,” je dejal.

Rast prebivalstva je predstavljala dve tretjini porasta izpostavljenosti, toplejše temperature pa so prispevale tretjino, čeprav so se deleži od mesta do mesta razlikovali, so zapisali avtorji študije.

Najbolj prizadeto mesto je bilo glavno mesto Bangladeša Daka, kjer se je število dni izredne vročine, ki jim je bil izpostavljen vsak prebivalec mesta, v 33 letih povečalo za 575 milijonov. Znanstveniki to predvsem pripisujejo povečanju števila prebivalcev Dake, ki je leta 1983 štela okoli štiri milijone ljudi, leta 2016 pa okoli 22 milijonov.

Kot ugotavljajo avtorji raziskave, lahko vzorci, ki so jih odkrili v Afriki in Južni Aziji, “bistveno omejijo sposobnosti revežev v mestih, da izkoristijo gospodarske koristi, povezane z urbanizacijo.” Dodali so, da bodo za odpravo težave potrebne zadostne naložbe, humanitarno posredovanje in vladna podpora.

Raziskavo so izvedli znanstveniki iz univerz v New Yorku, Minnesoti, Arizoni in Kaliforniji, še navaja AFP.