Ugotovitve so znanstveniki objavili v znanstveni reviji Cell. V raziskavi so uporabili miši, ki so bile genetsko programirane, da razvijejo Parkinsonovo bolezen, saj so proizvajale velike količine določenih proteinov, ki jih povezujejo z možganskimi poškodbami bolnikov.

Simptome bolezni pa so kazale le tiste miši, ki so imele v črevesju določene bakterije. Druge miši so namreč ostale zdrave.

Dodatni testi so pokazali, da so miši, ki so jim presadili črevesne bakterije Parkinsonovih bolnikov, kazale več simptomov bolezni, kot tiste miši, ki so jim presadili bakterije zdravih ljudi.

“To je bil ‘eureka’ trenutek. Miši so bile genetsko identične, edina razlika je bila prisotnost oziroma odsotnost črevesnih bakterij,” je povedal sodelujoči raziskovalec Timothy Sampson s Kalifornijskega inštituta za tehnologijo in dodal, da so prepričani, da so črevesne bakterije potrebne za pojav simptomov Parkinsonove bolezni.

Bakterije lahko vlaknine razbijejo v krajše verige maščobnih kislin. Raziskovalci verjamejo, da lahko neravnovesje teh kemikalij spodbudi imunske celice v možganih, da naredijo škodo.

Raziskave so torej pokazale, da lahko nevrodegenerativna bolezen izvira iz črevesja, ne samo iz možganov, kot so mislili do sedaj.

Odkritja morajo še preveriti pri ljudeh, vendar raziskovalci upajo, da bodo z zdravili, ki delujejo na prebavni sistem ali celo probiotiki oblikovali nove načine terapije za bolezen.

V črevesju živi na milijone bakterij, ki so zelo pomembne za življenje, zato jih ne moremo popolnoma ubiti, so še povedali raziskovalci.

Parkinsonova bolezen je kronična napredujoča nevrodegenerativna bolezen, ki prizadene predvsem telesno gibanje in bolnika postopoma onesposobi za samostojno življenje. Za bolezen je značilno selektivno propadanje določenih nevronov in posledično pomanjkanje živčnega prenašalca dopamina v striatumu. Bolezen je za enkrat neozdravljiva.