Splošno znano je, da delfini navadno plavajo v skupinah. V primeru velikih pliskavk se sestava teh skupin pogosto spreminja, saj posamezne živali prihajajo in odhajajo. Toda te skupine niso naključne. Posamezni delfini raje preživljajo čas s prav določenimi drugimi delfini, ki bi jih lahko opisali kot njihove “najboljše prijatelje”.

Raziskovalci iz Morigenosa so devet let preučevali socialno mrežo delfinov v Tržaškem zalivu. Ugotovili so, da je lokalna delfinja družba sestavljena iz treh ločenih socialnih skupin – dveh večjih skupin s stalnim članstvom in dolgoletnimi prijateljstvi ter manjše tretje skupine s šibkejšimi vezmi in brez dolgotrajnih prijateljstev.

Izkazalo se je, da se dve večji socialni skupini večino časa medsebojno očitno izogibata. Toda namesto da bi imeli različne teritorije, si delita prostor – ne pa tudi čas. Delfini si torej delijo vsaj del svojega območja, ki pa ga uporabljajo ob različnih delih dneva. Ta vzorec je skozi leta postal tako očiten, da so raziskovalci pogovorno ti dve socialni skupini začeli imenovati kar jutranja in večerna skupina. Takšno časovno ločevanje doslej še ni bilo dokumentirano pri kitih in delfinih, niti pri drugih sesalcih. Tretja skupina ni kazala tovrstnih vzorcev.

“To nas je precej presenetilo,” je povedal Tilen Genov iz društva. Pri socialnih skupinah delfinov ni nenavadno, da se ločujejo prostorsko, toda tukaj se ločujejo časovno, je dodal in ocenil, da je to nenavadno.

Genov je opozoril, da še vedno ne poznamo celotnega obsega njihovega gibanja, zato je možno, da se skupini na splošno gibljeta v različnih delih severnega Jadrana. Prekrivata pa se vsaj na tem območju, ki pa si ga delita tako, da ga uporabljata ob različnih urah.

Zanimivo je, da se obe socialni skupini razlikujeta tudi v svojem vedenju glede na ribiške aktivnosti – ena skupina je bila redno vključena v interakcije z ribiškimi ladjami s povlečnimi mrežami, druga pa ne. Delfini torej uporabljajo različne strategije pridobivanja hrane.

V obeh socialnih skupinah so tako samci kot samice, kar pomeni, da ne gre za razlike med spoloma. Morda gre za genetske faktorje ali pa morda za razlike v prehrani, kar bi deloma pojasnilo, zakaj nekateri delfini sledijo ribiškim ladjam, drugi pa ne. Vse to je predmet nadaljnjih raziskav, ki trenutno potekajo.

Raziskava je pokazala, da se lahko različni segmenti iste populacije vedejo zelo različno in imajo lahko posledično različne vplive na človeške aktivnosti, kot je ribištvo. Obenem pa se lahko različno odzivajo na človeške vplive, saj so lahko nekatere živali zaradi časovnega ločevanja bolj ali manj občutljive na določene vrste pritiskov.

Ta raziskava je pokazala tudi večjo stabilnost socialnih skupin, kot je sicer značilno za to vrsto delfinov, in izpostavila, da je socialna struktura pri tej vrsti bolj raznolika, kot se je doslej domnevalo.