V anketi je 20 odstotkov vprašanih odgovorilo, da se namerava zagotovo cepiti. Da se bo verjetno cepilo, jih je odgovorilo 29,5 odstotka. 31 odstotkov se jih verjetno ne namerava cepiti, 19 odstotkov pa sploh ne.

55 odstotkov vprašanih meni, da bi moralo biti cepljenje proti covidu-19 obvezno za zdravstvene delavce in zaposlene v domovih starejših občanov (z izjemo tistih, ki ne smejo biti cepljeni iz zdravstvenih razlogov). Proti temu je 31 odstotkov vprašanih, 14 odstotkov pa jih je izbralo odgovor ne vem.

Skoraj 10 odstotkov sodelujočih je že bilo okuženih z novim koronavirusom, 82 odstotkov jih tudi osebno pozna nekoga, ki je bil okužen. 36 odstotkov pozna osebo, ki je zaradi okužbe potrebovala zdravljenje v bolnišnici, 23 odstotkov pa tudi nekoga, ki je zaradi okužbe umrl.

Pri podajanju informacij o cepljenju jih največ vprašanih, 61 odstotkov, zaupa mnenju strokovnjakov, 54 odstotkov strokovnim člankom in rezultatom raziskav, 46 odstotkov Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje. Najmanj jih zaupa alternativnim razlagam na družabnih omrežjih (sedem odstotkov) in znancem, ki niso zaposleni v zdravstvu (10 odstotkov). Vladi pri tem zaupa ali popolnoma zaupa 21 odstotkov vprašanih, dnevnim časopisom 26 odstotkov, poročilom na radiu ali televiziji pa 33 odstotkov vprašanih.

Med ukrepi za zajezitev epidemije covida-19 so vprašani kot najbolj moteča ocenili omejitev gibanja na občino prebivališča (56 odstotkov) ter zaprtje vrtcev in šol (47 odstotkov), najmanj pa jih moti ukrep spoštovanja razdalje med ljudmi (osem odstotkov).

Spletno anketo so izvedli na nacionalno reprezentativnem vzorcu 516 članov spletnega panela JazVem. Zbiranje podatkov je potekalo 21. in 22. decembra.