V trenutnih podnebnih razmerah bi lahko pričakovali, da bi območje med severom Alp in Nizozemsko podoben uničujoč dogodek prizadel vsakih 400 let. Ob segrevanju ozračja pa se bo pogostost takih pojavov povečevala, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Verjetnost takšnih katastrof se je v primerjavi s koncem 19. stoletja že povečala za faktor med 1,2 in 9,0, največja količina dežja pa je za od 3 do 19 odstotkov večja, navaja dpa.

V primeru, da bi temperatura ozračja narasla za dodatnih 0,8 stopinje Celzija, bi se frekvenca tovrstnih dogodkov lahko povečala na vsakih 300 let. Povečala bi se tudi intenzivnost močnega deževja.

Znanstveniki so v raziskavi preučili regijo, ki vključuje Francijo, zahodno Nemčijo, vzhodni del Belgije, Nizozemsko, Luksemburg in severni del Švice. Pri tem so se vprašali, kako verjetno je močno deževje na celotnem območju in v kolikšni meri so na to vplivale naraščajoče temperature po vsem svetu.

Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, so se osredotočili na enodnevne in dvodnevne količine padavin ter ugotovili, da so na dveh posebej močno prizadetih območjih julija padle izjemne količine padavin. V nemških regijah Ahr in Erft je na vrhuncu krize v enem dnevu padlo 93 milimetrov dežja. V belgijski regiji Meuse je v dveh dneh padlo rekordnih 106 milimetrov dežja.

Kot so zapisali avtorji raziskave, vsi razpoložljivi dokazi skupaj kažejo, da so podnebne spremembe, ki jih je povzročil človek, povečale verjetnost in intenzivnost takšnih dogodkov.

Raziskavo so izvedli v mednarodni organizaciji World Weather Attribution, ki preučuje povezave med ekstremnimi vremenskimi pojavi in podnebnimi spremembami.