Večina anketirancev je opazila, da uporaba QR kod, ki olajša preverjanje pogoja PCT, večinoma še ni splošno sprejeta. Slaba četrtina vseh vprašanih namreč odgovarja, da so PCT preverjali s QR kodo, 37 odstotkov jih pravi, da so pogoj preverjali ročno, oziroma brez QR kode, 16 odstotkov anketirancev pa kakršnegakoli dokazila sploh ni potrebovalo oz. se pogoj niti ni preverjal kljub temu, da so bili v situaciji, kjer je to predpisano.
Po večjem upadu namere cepljenja v avgustu družba Valicon tokrat ugotavlja porast cepljenih in tistih, ki se bodo zagotovo ali verjetno cepili. Seštevek vseh teh znaša 68 odstotkov, kar je podobno kot konec julija. Cepljenih je 57 odstotkov anketirancev, zagotovo pa bi se jih cepilo šest odstotkov, kar je za tri odstotne točke več kot pred dvema tednoma. Delež vprašanih, ki bi se verjetno cepili, je ostal enak kot ob prejšnjem merjenju in znaša šest odstotkov.
Raziskava je pokazala, da je tokrat manj takih, ki se verjetno ne bodo cepili (15 odstotkov, pred dvema tednoma 17 odstotkov), in takih, ki se zagotovo ne bi cepili (17 odstotkov, pred dvema tednoma 20). Skladno s tem sta se povzpeli tudi minimalna in maksimalna dosegljiva stopnja precepljenosti v populaciji od 18 do 75 let. Minimalna dosegljiva stopnja precepljenosti je dosegla vrednost 73 odstotkov, maksimalna dosegljiva stopnja precepljenosti pa 83 odstotkov, kar sta najvišji izmerjeni vrednosti, odkar Valicon spremlja ta dva indikatorja.
Večina indikatorjev doživljanja razmer epidemije se še naprej slabša, bolj izrazito pa je povečanje pesimizma med anketiranci. Indeks finančnega stanja ostaja na podobnem nivoju kot v zadnji meritvi, je pa tokrat občutno upadel indeks potrošnje, ki je sicer v pretekli meritvi dosegel najvišjo izmerjeno vrednost.
Indeks normalnosti, ki predstavlja razliko med seštevkom pozitivnih in negativnih odgovorov za oceno osebnega doživljanja razmer, je dosegel vrednost minus 19, kar je še za tri odstotne točke manj kot v pretekli meritvi. Osebno doživljanje razmer se tako še naprej poslabšuje in ostaja daleč od normalnosti, ki smo jo poznali pred epidemijo.
Tudi indeks zaskrbljenosti, ki predstavlja razliko med (bolj) zaskrbljenimi in (bolj) nezaskrbljenimi, kaže, da se doživljanje razmer slabša. Tokrat je ta indeks dosegel vrednost 22, kar je še za štiri odstotne točke več, kot konec avgusta.
Še posebej izrazito poslabšanje doživljanja razmer kaže indeks optimizma, ki predstavlja razliko med deleži odgovorov gre (zelo) na bolje in gre (zelo) na slabše in kaže, da se je doživljanje situacije še dodatno poslabšalo. Kljub občutnemu padcu tega indeksa v pretekli meritvi, je tokrat padel še za dodatnih 17 odstotnih točk in dosegel vrednost minus 45. Podobno nizko vrednost so nazadnje izmerili oktobra lani.
Po večjem skoku interesa za spremljanje dogodkov v zvezi z epidemijo, so tokrat opazili večji upad. Indeks spremljanja epidemije, ki predstavlja razliko med deležem teh, ki dogajanje v zvezi z epidemijo spremljajo redno, občasno ali pa ga sploh ne spremljajo, je namreč tokrat dosegel vrednost 28, kar je za deset odstotnih točk manj kot v pretekli meritvi.
Tokratno raziskavo #Novanormalnost so pri Valiconu opravili med 3. in 5. septembrom na vzorcu 518 vprašanih.
